Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/143

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Tak shaloſtno sa mé
Veſela bratva mine;
Pa kaj, klopotez ſhtime
Nikar ne dá od ſé.
O kaj le to poméni?
Nizh dobrega ne bo.
˛Serzé ſe mi povéni:
Kaj, zhi dobím ſlovó!

Pohléven k’ virti grém,
No pitam: Jêli njivo,
She vſo od mrasa ſivo,
Pa le obſéjat’ ſmem?
Ja! pravi virt: le hodi,
No ſéjaj ſi, kak véſh;
Pa vénzerl priden bodi,
Zhi vénzerl biti zheſh!

Sdaj ſem vam vſe odkril.
Kaj mene v’ ſerzi pêzhe;
O naj da sdaj gdo rêzhe:
Pojd’ vénzerl ſem, boſh pil!
˛She bol bi bil veſeli,
Zhi bi gdo rezhti htel:
Naſ ne boſh mel na déli,
Zhi ne boſh k’ misi ſél!

Naj bo ali: jas zhém
K’ poſhteni misi ſéſti,
No vam pomagat jeſti;
Pa to ſhe vam povém:
Le virta ne rasshal’te,
Ker domlatke vam dá:
Ponishno ga sahval’te,
Kak naj bol keri sná.

__________