Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/139

Vſi s’ krampom v’ jáni^[1] ſo,
Jas prédi pred kopazhi
Grem glih en’mi kavrazhi,
No mam ſekírizo.
Pojd’, terſom repov mikat,
Ti mojſter ſi sa to!
Pojd’, pojd’, jim krofov shmikat:
Tak ſhpot ’s me delajo.

Kóp perva min’la je;
Le k’ drugi ſe pripravi!
Moj vénzerl naj na glavi
S’ rokami zhoha ſe.
Le ſtopi v’ ján s’ kopazhi,
Pokashi ſvojo mozh;
Ah, tak ſe kaſhel vrazhi?
No me polije jozh.

V’ ján s’ krampom ſe podám;
S’ njim komaj dvakrat lopim,
Is shlaka she saſtopim,
Da drugo delo mam.
Ti, vénzerl! bodi sadi,
Da semlo poravnáſh,
Kopazni bodo radi,
Zhi ſe od njih podáſh.

Terſ rosge pógnal je:
Vesítva sdaj ma priti.
Vesávkinje proſíti:
To, vénzerl! ſkerbi ſe.
Grem, vdinjat ſamojazhe^[2];
Pa kaj ſe mi sgodí?
Kak mázhek vſaka ſkazhe:
Lon mali ſe jim sdí.

1. Ján: die Reihe der Weingarthauer während der Urbeit.
2. ˛Samojázha: ôfrava, Inwohnerinn.