Stran je bila lektorirana
Dobrótliva kuhna! ti vſe oſkerbíſh,
Vtraglivze no délavze ti oshivíſh:
O kaj bi gdé zhlovek bres tebe sazhel?
On gviſhno bi ſtradal,
Ja! v’ mér[1] bi on gládil:
Odkod bi ſi vsel,
Zhi jeſti bi htel?
O kuhna! s’ veſeljom ti damo to zhaſt,
Da ſhparala ne ſi dneſ maſlo no maſt:
Ker nazhi ſi miſli, lash v’ pameti ma.
Pa, kaj tvoja hvala
Je virta koſhtala,
To naj bol on sna,
Ker domlatke dá.
6. ˛Sodba kres dékle pri domlatkih.
Míza, Mínka no Marínka!
Vete kaj?
Martin je praſizhka rinkal:
No sakaj?
Ve ſte rinkat ga puſtíle,
Da bi lepſhi ſhpêh sredíle:
Kaj bo sdaj?
Shene, moshi, vſi poſhteni,
˛Sliſhl’li ſo!
Da razhun dneſ s’ vami trémi
Délamo!
Sato ſo sdaj v’ farof priſhli,
Da bi naſho ſodbo ſliſh’li,
Kakſhna bo!
- ↑ V’ mér: védno, neprenéhama, ununterbrochen.
