Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/132

Sdaj gor gré na dile po ſhpêh no meſó,
Sdaj ſegne po jajza v’ kokóſhjo gnesdó,
Sdaj mêlo preſéja, sdaj ſtavit gré kvaſ,
Sdaj zhéſnika lupi,
Pripravla ga k’ shupi,
Nosh vtêkne v’ pojaſ,
Perneſe klobaſ.

Roſhtéla poſtavi na njeg’ve nogé,
Klobaſe gorsdéva no pihne pod nje;

Sdaj luka perneſe, ga v’ sáſeki gvrè,
S’ njim selje sabéli, da shmahno bol je;
Natêkne pezhénke, ſhelate gré prát;
Na rake ne sabi,
Nje v’ pónvo nagrabi;
Pa vſaki, kak tat,
’S nje vujſhel bi rad.

Povézheno pónvo na ognji puſtí,
No têzhe tá k’ pezhi, gibanzo gledí,
Zhi godna sadoſti je, ali pa ní:
S’ loparom jo ſhlata,
Prid’ k’ meni! jo rata;
O ker te ne jé,
Sa ſhelma ga méj.

Popravla ſhe ene no druge rezhí:
Sa shojzo, katera ſe v’ kléti hladí,
Natuzhe ſi ſhtupe, potroſi na njo;
Da mozhnike zira,
Rosh dugo prebira;
Da drugih nej’ b’lo,
Zir tizhize ſo.