Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/130

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Franzos, kres tri ſhiroke grabe
Na te gledézh, je ſtal:.
Preſtraſhen, kak pred savzom shabe,
˛Si krizhal: Marſh! no ſhel.

˛Slovénez! gdé je zhaſt ſhtimana
Od naſhih ſtraſhov, gdé?
Nam ne je b’la v’ erbíjo dana?
Jo mamo ſhe? O ne!
Pri Tarviſi ſmo jo puſtíli,
Tam vujſhla nam je ’s rók:
Tam, tam, o ſhpot! ſmo jo sgubíli
V’ pobégi naſhih nóg.

˛Slovénzi! ſhkoda, da deshéla
Nam kruh no vino dá,
Zhi ne bo ’s naſ ſoldatov méla
Bol pridnih, kak nje ma.
Sa tote, da ſo prave babe.
Je dober kruh ’s otrób!
Naj mlako píjejo, kak shabe,
Naj ſe jim nápne drób!

__________

5. Hvala kuhne.

(Sapéta pri domlatkih v’ léti 1795.)

Ne, jas vam ne lashem, reſnízo guzhím:
Kaj koli zhém jeſti, to ’s kuhne dobím.
Zhi luſht mam do ſhpishe, naj bo kaka hté[1],
Le v’ kuhno polúkam,
Na dvéri poklukam:
Tak ’s kuhne she gré,
No pride pred mé.

  1. Kaka hté: kaka koli, wie immer beſchaffen.