Pojdi na vsebino

Stran:Slovenske vecernice 1865.djvu/80

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

4. Na čast sv. Kungote.

(Zložena za faro sv. Kungote v slov. goricah.)

1. Zvonovi milo pojejo,
Kristjane k cerkvi kličejo,
Oh k cerkvi svete Kúngote,
Ki lepo gleda raz goré.

2. Na nebu solnce tam gorí,
In v zlatih žarkih se bliščí,
Pa veča kakor solnca je
Svitloba svete Kúngote.

3. V dolini cvete in duhtí
Cvetlic, da jih prešteti ni,
Pa lepša kakor duh cvetlic
Je Kúngota sredi devic.

4. In velikost in čast svetá
Glasí se gori do nebá,
Pa veča, stokrat veča še
Je slava svete Kúngote.

5. Njej vérni tu popevajo,
Tam angelji jej strežejo;
Pred svetlim bliščem krone nje
Bi otemnele zvezde vse.

6. O to je dar iz božjih rok
Za tiste njegovih otrók,
Ki sploh črez vse ga ljubijo,
Zvestó mu vdani služijo.

7. O pojte vsi zvonovi le,
Kristjane k cerkvi kličite,
Da pridejo Boga slavít,
In svete Kúngote častít!

J. Gomilšak.