alelujo odpevati! Mogoče, da si bode celó kdo bravcev misliti utegnil: Blezo je moral nekdaj sam hud plesavec biti, ker o plesu tako uka in za njim stare sline cedí. Kdor sicer moji besedi zaupa, naj le zvesto posluša, kar semkaj iz vsakdanjega življenja pridenem v svarilo sedanjim plesavcem in plesavkam; — Še cvetečemu mladenču in sinu precej premožnih starišev mi ni manjkalo ne denarja, ne priložnosti, v družbi naših boljarjev udeleževati se plesov in balov, kakoršnih se žalibog na Goriškem preobilno obhaja. Toda udeleževal sem se jih le redko kedaj , in takrat le toliko, da sem resno stal na strani sobe ali na robu brejarja, in pa skerbno opazoval, s kom se ta ali uni suče, kako je ta ali una odeta v žido ali »kambrik.« Res smešne opazke mladenča, ki svet le po nedolžnem obličji pozná. Kar mi je pa pri tacih priložnostih nekako čudno otožnost obujalo, bilo je še marsikaj, kar sem pri plesu viditi in slišati utegnil: namreč viditi, kako se plesavci in plesavke še bolj trudijo in mučijo, kakor bi kopali ali osipali žlahne tertice po dornberških bregovih; viditi, kako plesavcu in plesavki persi vstajajo in vpadajo kot nemirni valovi pod jezom ali za tekočimi kolesi našega domačega mlina; — viditi, kako on in ona upešana, rudeča ko kuhana raka na strani stojita, si neprijetni sopar s »facoletom« odganjata, ali pa si zavoljo tega celó odkladata svoje bolj poverhno oblačilo; — viditi, kako on in ona kakor žabi brez luže zevata oziraje se sèm ter tjè po kaki pijači, čeravno, jima ni manjkalo vode po čelu, po obrazu, po vsem životu tako, da sta bila celó skozi oblačila premočena; — in tudi še viditi, kako da se nekteri nepremišljeni plesavci še vroči in potni z vinom in z vodo zalivajo in hladijo.
Kolik strup da je telesnemu zdravju vse to in enako, kar sem pri plesih in balih zapaziti utegnil, to sem takrat premlad in brez skušnje premalo še spoznal. Tudi nisem v tistih letih jasno zapopasti
