Ko ga je razparal, je vidil, da je bila trebušnica hudo vneta, ozke čreve so bile ko v klobčič zvite, ali sicer zdrava, nobene lasnice ni bilo v njih viditi. Ko je pa košček mesa pregledal pod mikroskopom, začudil se je nad množico lasnic. Lasnica je ležala tik lasnice, vse enake velikosti, toda pnene pušice še nobena ni imela. Leuckert je prerajtal, da je prešič imel v mesu okoli 13 milijonov lasnic. Te lasnice, ko so popotovale iz črevesa v meso, prešiču so napravile trebušnično vnetje in pozneje hromost.
12. januarja 1860 so prinesli v draždansko bolnišnico 20 let staro deklo. Že od božiča je bolehala in o novem letu se je vlegla. Bolezen se je začela v tem, da je bila dekla slaba, klaverna, ni mogla ne spati, ne jesti, bila je zapečena, vročina jo je kuhala in hudo jo je žejalo, trebuh je bil napet in boleč. Zdravniki so mislili, da ima »tifus«, akoravno ji vranica ni otekla, kar je znamnje te bolezni. Čez nekoliko dni jo je jelo meso, posebno na nogah in rokah, strašno boleti, reva je noč in dan stokala, roke in noge so bile v komolcu in v kolenu terde in nazadnje so ji noge otekle, — 27. januarja je umerla. Ko so jo razparali, našel je zdravnik Zenker v njenem mesu in tudi v črevah vse polno, lasnic in še le zdaj je zvedel vzrok te čudne bolezni in smerti. Zasledovali so dalje, odkod da bi bila dobila lasnice, in Zenker je zvedel, da so v hiši, kjer je služila dekla, nekoliko dni pred začetkom njene bolezni prešiča klali. Zenker je v suhem mesu istega prešiča še našel lasnice, in zdaj je vedel, od kod da ta čudna bolezen. Dekla, ki je bila znana, daje laskova in snedena, je jedla sirovo meso zaklanega prešiča, in reva je morala s smertjo plačati svojo sladkosnedost.
Pozneje se je tudi zvedelo, da je zbolel tudi mesar, ki je tega prešiča klal, na ravno tej bolezni; pa je le mislil, da se je pri klanji prehladil. Tudi
