V črevesu se odpró omenjene pušice, červiči padejo iz njih, prav hitro rastejo in že v 24 urah se plodijo. Ženske lasnice so za polovico veče od moških in mlade se izležejo že v maternem telesu, in se rodé šesti dan žive. Te živalce se v črevesu vedno gibljejo, vijó kakor kače ter dražijo čutljivo črevo tako, da se večkrat vname. Žival, ki je dobila lasnice v se, sprehaja vročina, ne ljubi se ji jesti, trebuh ima napet in boleč. Nektera to bolezen lahko prestane, nektera pa tudi vsled nje pogine. So pa razun človeka skor vsi sesavci podverženi tej bolezni, postavim: pes, mačka, kuna, podgana, miši, zajci, morski prešički, teleta, prešiči, celó kure in golobi. V vseh teh živalih se je v črevesu pokazala lasnica, ako so jedli lasničevo meso. Leuckart je dajal psu lasničevo mesó in berž so se pokazale v njem črevesne lasnice. Da bi se prepričal, ali se bodo te črevesne lasnice spet spremenile v mesne, zató je zaklal psa, in njegovo črevo, polno teh lasnic, je dal zdravemu prešiču, ki ga je prav rad pojedel. Že drugi dan je prešič zbolel, vnela se mu je trebušnica. Jesti ni hotel, pobesil je glavo in rep, kerčil je trebuh in z zobmí je škripal. Čez nekaj dni mu je bilo takó hudo, da se je vlegel, huda vročina ga je kuhala in hudo ga je žejalo. Osmi dan mu je toliko odleglo, da je spet jedel, ali čudno ga je bilo gledati , če se je premikal, zadnje noge mu skor nič niso služile. Čez nekoliko dni je popolnoma ohromel, ni se mogel premikati in ležal je kakor mertev. Noge so bile terde in boleče; če so ga postavili na noge, prec je spet omahnil in padel na tla, njegov glas je bil hripav in bolj ovčjemu ko svinjskemu podoben. Vsaki dan so pričakovali, da bo poginil, ali vendar se mu je obernilo na bolje, prišel je bolj k moči, rad je jedel, tudi je poskušal hoditi, pa ni šlo; enekrati se je prestopil, pa se je spet prevernil. Znabiti bi bil popolnoma ozdravel, da bi ga ne bil Leuckart znanosti za ljubo zaklal.
