ſvojiga ſerza ino ſveto zhiſtoſt sa gerdo zhervivo veſelje predal, ſaj ne odlagaj omili ſvojiga ſerza s' vrozhim' ſolsami prave pokore; le ſamo is tiga ſtudenza ſhe tvoje isvelizhanje isvira. „Ne odlagaj ſe k' Goſpodu preoberniti, ino ne odkladaj od dné do dné, govori ſv. Duh, sakaj njegova jesa bo naglo priſhla: ino ob zhaſu maſhtovanja te bo rasdjál.“ [1] Ne rezi: „˛Saj niſim ſam; koljko jih je, ki ravno tako shivijo.“ Ravno ta je tiſta ſhroka zeſta, ki v' pogublenje pelja, ino po kateri jih veliko hodi. [2] „Bres ſhtevila vezh jih bo pogublenih, kakor svelizhanih;“ pravi ſv. Avguſhtin. Ne isgovarjaj ſe, de niſi pervi ne sadni, ki ſlabo shivíſh; ſaj tudi pervi ino sadni ne boſh, ki v' pogublenje pojdeſh. „Voske ſo vrata ino teſna je pot, ktera pelja v' shivlenje, ino malo jih je, ktiri jo najdejo, govorí Kriſtuſ. Pojdite noter ſkos voske vrata.“ [3]
Nikar ſe ne môti, mladi prijatel, in ne posabi, de je le eno ſamo potrebno: ſvojo duſho svelizhat'. Le ſamo eno duſho imaſh; ako njo pogubíſh, nobene vezh nimaſh. — Le ſamo eden je Bog, tvoj pravizhen ſodnik;
