Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/78

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ljudi; prihraniti kaj sa ſtare dni, alj pa vbogim pomágati, pijánz ſvojo premoshenje tako rekozh v' vodo pomezhe, ino dolge dela, kterih nikolj poplazhal ne bo. Pogoſto preklinja, klafa ino opravlja, malo pa moli; malokdaj k' ſpovedi gre, ino ſhe tiſtokrat ſe ne poboljſha. Gerdo je njegovo shivlenje, ſtraſhna njegova ſmert; gorel na tim ſveti, gorel na unim bo, kdor ſe pjanoſti ne varje [1] Pjanz na ſvét nobeden ne pride, ampak ſe le pijanoſti s' zhaſam privadi; ni pa pregrehe, ki bi zhloveka tako hitro vjela, ko pijanſhina. Od sazhetka le pokuſha, poſlednizh pa pijanz miſli, de mu bres vina alj shganja shiveti ni.

Nekoljko jih pije ino miſli, de bres mozhne

  1. V' nekim vinſkim kraji ſim posnal ſhtiri poglavitne pijanze ino ſim vzhakal njih shaloſtniga konza. Pervi je na vodeniki vmerl, drugi je svezher pjan ís gorize ſhel ino na nekim bregi v' kolovosi obleshal. Ploha po nozhi pritezhe ino ga salije. Tako ſe je na hribi vtopil. Tretjimu pjanzu je divja kanja (sakolzh, jaſtreb) shivlenje vsela. Vjeli ſo namrezh kanjuha, ino doma priklenili. Pjanzhe veſ sgublen ga gre drashit. ˛Serdita ptiza ga s' klunam sa roko popade, de mu hitro otezhe íno sazherní. Priſad (brand) ſe prime ino on vmerje. — Kar ſe je ſhtertimu prigodilo, tega ne vém; ſamo to vém, kar ſv. Pavl pové: „Pjanzi ne bojo nebeſhkiga kraljeſtva poſedli.“ I. Kor. 6, 10.