8. Oſma globozhina mladenzham ſtraſhma je pijanſhina, ki morí truplo, ino duſho pogubí. Shaloſtna je velika ſuſha, ki hribe in doline poſuſhí, de semlja raspoka, ino sazhnejo gore ſame od ſebe goreti; ſhe hujſhi ſe pjanzu godí, ki ſe v' ol, vino alj zelo v' shganje podà; on ſam v' ſebi ſuſho imá, ktero tudi ſmert ne bo pogaſila. Pjanzu shelodez oſlabí, de shivesha kuhati vezh ne samore; sa to pjanzi preveliko pijejo ino premalo jedo, kako bi ne onemagali! Pjanza noge vezh ne nóſijo, roke njemu vpadajo, huda bolesen ſe sa njim pomika, ſmert priblishuje, ino pekel ſe she odpira, ki bo pijanza poshèrl. — Pjanz ino pa vos, s' katerim divji konji vjidejo, ſta ſi podobna. Pjanz je sgubil pamet, vos pa ſvojga vosnika (furmana); obedva ſe potéreta. Na pervim vogli ſe vos sdrobí, pjanz pa, ki ſe po ſhiroki zeſti opoteka, ſmerti jiſhe, in tudi najde. Vſaka lusha je sadoſti globoka, de ſe vtopí; vſaka ſtopniza (ſhtenga) sadoſti viſoka, de ſe pobije. ˛Strena glava ino pa ſtreno kolò, kako bi pjanza noſila! „Savolj nesmerne pijazhe, pravi ſv. Duh, jih je veliko she ſmert ſtorílo.“ [1] Kaj pa bo sa duſho?
Na meſto délati pjanz po litushih (tabernah) ſedí, ino ſam ſebi slat zhaſ krade. „Rokodélz, ki ſe pijanzhovanju vdá, ne bo obogatel.“ [2] „Ti, kteri pijanzhvajo, in ſi med ſebo pojedne naprávljajo, ſe bojo ſprasnili, ino saſpánz ſe bo s' zunjami oblazhil.“ [3] Nameſto ſkerbeti sa ſvoje
