bodite ſtariſham. Vſi ſe eden drugimu ponisnujte: sakaj Bog prevsetnim soperſtojí, in daja ponishnim le gnado.“ [1]
2. Druga nevarna jama sa mladenzha je huda jesa alja gnev, ki v' zhloveku sholzh kuha ino mu sdravje kali, ſpravlja truplo pod semljo, duſho pa v' pekel. Mladénzh ki ſe rad jesi, ſtrupno kazho v' ſebi redí, ki ga sa vſako ſtvarzo pikne ino morí. „Kar ſtori ſtrup savdanimu, vuzhí ſv. Avguſhtin, to dela jesa togotnimu.“
Hude jese tovarſh je navaden pobój. Veliko mladenzhov ſe najde, ki ſo pripravleni sa vlako shal beſedizo boj narediti. Po kerzhmah (tabernah) poſodo pobíjajo, ſe po ſejmah ino s-hodih gerdo tepó, tudi is boshjih potov prineſejo kervave glave domo. Zele ſoſeſke ſpúntajo, ino prelétajo zele nozhí, kakor derezhi volki, ktiri ſe vſaziga lotijo, kdor jim ne vbeshí. V' boji ſe preklinja, savesuje ino priſega, de je ſtrah; oblazhílo ſe terga, vbija, kervaví, ino tako zhres péto sapoved boshjo greſhí, ki pravi: „Ne vbijaj!“ Oh koljkokrat per takih bojah mnogotér zhlovek po nedolshnim ſmert ſtorí! [2] Taka po nedolshno prelita kri
- ↑ I. Petr. 5, 5.
- ↑ Na Koroſhkim ſe je nekoljko kmetov memo nekiga ſkednja k' domu peljalo. Neki nepokojen kmet sazhne hlapzam sabavljati, ter jim kervave klobaſe ponuja, ino jih s' gerdimi beſedami pika. Sazhnò ſe tepſti. Kmetov nekdo veſ nedolshen jih hozhe miriti; alj hlapzov eden ga s' kolam po glavi vdari, de na prizhi obleshi, ino v' nekih urah vmerje.
