jim le ſmejí, kedar ſe oni jokajo ino jesijo, on ſi ſovrashnikov bres vſe potrebe napravi, ki mu bojo ob ſvojim zhaſi ravno s' tako méro nasáj mérili, s' kakorſhno jim on méri, ino mu ſhe pervergli. [1] Preſhernik (rasujsdán prevsetnik) ſe povſodi ſpotika, ino ſramota ſe sa njim pomika. — Mladénzh, ki ſe s' lepim poſvariti ne da, in vſako beſedo sa slo vseme, ne bo nizh prida is nja. Napuh njegovo ſerze napihuje, de ſe ga dober nauk ne prime; ſveta zhednoſt omaguje ino vſe dobro per njim medlí. — Kdor ſam ſebe preſhtimá, ravno s' tim osnani, de malo veljá; dobro blagó ſe hvali ſamó. „Kaj imaſh, vpraſha ſv. Pavl, kar bi ne bil prijél? Ako ſi pa prijél, kaj ſe hvaliſh, kakor bi ne bil prijél.“ [2]
Bog vſe pregrehe ſovrashi, nar vezh med vſemi ſovrashi prevsetnoſt, sakaj ona ſe nad njega zlo povsdiguje. „Pervo zhlovekoviga napuha je to, de le Boga lozhi, ker njegovo ſerze od njega odſtopi, ki ga je ſtvaril.“ Prevsetija je angele hude duhove naredila, ona perve ſtariſhe naſhe is lepiga raja íspodila, ona ſhe sdaj nar vezh mladih ljudì neſrezhnih ſtori. „Napuh je ſleherniga greha sazhetik; kdor v' njem tezhi, bo s' kletvijo napolnjen in pogublen.“ [3] Nebeſhke vrate ſo preteſne, de bí prevsetnesh ſkos nje v' nebeſhko kraleſtvo ſhel. ˛Satorej opomina ſv. Peter: „Vi mlajſhi, pokorni
