kakor: „Sa kratek zhaſ.“ Oj ti sanémaren hlapez, ki s' tobakam dolg zhaſ paſeſh, alj ne véſh, de je naſhe shivlenje bres tobaka ſilo kratko, dolga dolga pa vézhnoſt! Od vſake ponídama sgublene minute pride tavshent in tavshent vezhnih lét sa tebe neſrezhnih; vſaka sguba ſe lehko popravi, le sgublen zhaſ ſe ne poverne vezh. — Koljko slatih ur sapravijo delavzi s' tobakajo, ter Bogu drag zhaſ, ſebi ín goſpodarju pa delo krádejo! Od ſvita do terdiga mraka mnogeterim pipa alj v' sobéh alj pa v' rokah tezhí. Koljko jih je, ki zelo po poti v' zérkvo ino is zérkve bres tobaka biti ne morejo! ˛Svoje dni ſo poſhteni moshjé ſv. roshenkranz v' rokah imeli, kedar ſo k' ſlushbi boshji ſhli, sdaj jih vidim le fajfe v' rokah dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is shepa (arsheta) glédale, sdaj noroglavzam le tobaſhki mehúr alj pa rorzh is devsheka viſi. Povej mi vender, ljubi moj! kaj je bolj prav?
Dezhko (pueb) ki sazhne kaditi, sazhne ttidi glavo viſoko noſiti; ſtareſhov vezh ne poſluſha, in ſi raji fajfo trebi, kakor bi roke povsdignil ín molil. Od tobakaje ima perſte oshgane, vezh del pa tudi od napuha vkajene moshgane ino perſmojeno pamet. Hitro ga grosi ſe ſvojimu goſpodu odkriti; poklekniti pred Bogam miſli de ní lepó. Alj ravno takim Kriſtuſ pravi: „Kdor ſe ſam poviſhuje, bo ponishan.“ [1]
- ↑ Mat. 23, 12.
