Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/56

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſvet ſzer vſe drugazhi govorí, alj njega poſluſhati varno ni, sakaj: „˛Svet prejde ino vſe njegovo poshelenje, le kdor voljo boshjo ſtori, oſtane vekomaj.“ [1]

4. Varji ſe tobakaje, ino ſajſe (pipe, lule) ſhe v' roke, veliko manj v' sobe, ne jemli! ˛Strah me je víditi toljko mladenzhov, zlo ſhe otrók, ki shlize prav prijeti ne snajo, ſmerdlivo lulo pa she v' sobéh imajo, s' katero ſebi in drugim nadlego, ſtrah ino ſhkodo délajo. — Boſh praſhal: Kako ſhkodo? — Od tobaka sobje ſperhnijo ino ſe tobakajzu sa toljko hitreji sdrobijo, sa koljkor popréj je kaditi sazhél, ter mu ſtojijo po vuſtih, kakor gnili porobi alj ſhtori sa plotam. — ˛Sapa is tobakajza vſakimu ſilo ſmerdi, ki te negude navajen ní; tudi perſi ſe mu vezhdel ſuſhijo, zhe ni poſebno tolſte ino terdne poſtave. Tobakájz bres vſe potrebe vezh alj manj ſvojiga sdravja ispluje ino v' nekih letah toljko dnarjov pokadí, de bi lehko par volov kupil. Ne rezi: „Kaj ti krajzarji! kar ſe sa tobak da, ſe malo posnà; tobak ima ſam ſvoj denar.“ — Ako krajcarja nimaſh, tudi rajniſha imel ne boſh, ino kdor krajzarja ne pobere, tudi goldinarja najdel ne bo. Koljko jih je, ki neſlano jedó, in ſi ſhe kruha kupiti nimajo sa kaj, alj neſrezhen tobak mora le biti; toljko huda je ſlaba privada!

Ako vpraſham tobakajza: Pokaj tobak kadiſh? mi ne vé ſploh kaj drugiga odgovoriti,

  1. I. Jan. 2, 17.