kaj neſpodobniga vganjali ino sagledali, de on pride, hitro ſo henjali, ter ſo djali: „Tiho, ſantjé, Bernardin pride.“ — To je lepo!
4. ˛Shterta sapeliva kazha je mladenzham vſaka klafarſka péſem, ki ſe po dobrih voljah prepeva. Slo lehko ſe mladénzh takih péſem navuzhi, pa tudi dni in nozhí njemu po tem na miſel hodijo, de jih ſam pôje ino s' njimi nezhiſti greh ſam ſebi ino drugim budi. Neſramno peti ſliſhimo mladenzhe na deli ino doma, v' taberni kakor na paſhi; po petji pa tudi ſposnamo, alj ſo zhiſtiga alj nezhiſtiga ſerza. ˛Saj ſe tudi ptiza le po petji posná. Mladenzh, ki rad pleperze pôje, in njih ſhe rajſhi poſluſha, zhiſtiga ſerza ne bo. „Zheſar je polno ſerzè, tud' is vuſt vrè. [1]
Ti rezheſh, peſem je lepa, visha veſela; kaj bi take peſmi ne pél? — Tudi ptizhar ſladko pôje, kedar ptize lovì ino jim sanke naſtavlja. Ptizhiza, ki sa njegovim pétjam letí, ſe hitro vloví, ino ptizhar (tizhjak) ji vrat savije. Ravno tako mladenzhe peklenſki ſovrashnik s' neſpodobnim petjam na ſvoje limanze vabi. Prepevaj le, ſantizh mlad, dokler nedolshno shivíſh, ſaj tudi angeli boshji s' tebo pojo; in ſv. Pavl kriſtjane opomina, naj pojó hvalne ino duhovne peſmi s' veſelim ſerzam Bogu; [2] alj tvoje peſme naj bojo poſhtene, v' nebeſih narejene, ne v' peklenſkim bresdni; naj bo hvalen Bog, ino veſeli angeli boshji, ne pa blishen
