ravno tako tebe, mladénzh, tudi rjavza (rudezhiza} oblije, kedar kaj neſramniga ſliſhiſh, dokler ſhe nedolshno shivíſh. Gerda beſeda tvoje ſerze rani, in tvoja véſt tebe ſvarí, de ſi v' nevarnoſti. Sa to ſe pravi, de tud' beſeda zhloveka vbije; in ſv. Duh govorí: „Vezh je ſkos jesik pogublenih, kakor ſkos mezh pomorjenih.“ [1]
Ne poſluſhaj neſramnih gerdonov, naj she marnvajo tiho alj na glaſ. „Njih gerlo je, kakor odperta mertvaſhka jama; [2] njih jesiki ſo ſtrupni shalizi (sheve) ravno tiſte lashnive kazhe, ki je perve ſtariſhe v' greh sapeljala. Kdor ſe njih ſkerbno ne varje, bo sapeljan; hitro bo vmerla njegova nedolshnoſt.
Ne daj pa tudi Bog, de bi ti kedaj kaj takiga marnval, kar bi poſhteno ne bilo. „Povém vam, pravi Jesuſ, de sa vſako prasno beſedo, ktero bojo ljudjé govorili, bojo ſodni dan odgovor dajali; [3] kaj ſhe le sa gerde pogovore bo! — Gorjéj vſakimu, ki s' ſvojim neſramnim jesikam kako nedolshno duſho pohujſha! Bolje bi mu bilo, de bi ſe mu obeſil mlinſki kamen na vrat, in ſe potopil v' globozhino morja. [4]
Poſhten mladénzh, ſv. Bernardin, je nezhemarno govorjenje toljko ſovrashil, de ſe v' prizho nja kaj neſpodobniga síniti nikdo podſtopil ni. Ako ſo njegovi malopridni tovarſhi
