Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/29

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

vezh velja, koljkor vezhi vrednoſt nebo od semlje ima, ſklene ſv. Krisoſtom; toljko imenitnejſhi je, koljkor bolj popolnama ſo angeli od ljudi.“

Kdo bi ne hvalil ſrezho zhiſtiga mladenzha, ki vſe ſvoje shive dni v' ſveti zhiſtoſti oſtane? Njegov duh ſe povsdiguje na perutih ſvete poboshnoſti viſhi zhres ſonze, meſenz in svesde k' ſvojimu Bogú. Njegovo ſerze veſelo, bres vſih teleſnih tesháv, je velizhaſten ſedesh nebeſhkiga kralja. Truplo nedolshniga mladenzha, zhiſto in ljubesnivo ko jaſno jutro, je shiv tempel ſvetiga Duha, v' katerim ſam Bog prebiva. [1] Njegove noge ſzer po semlji hodijo, alj shivlenje njegovo je v' nebeſih. „Zhiſto nedolshno shivlenje je shiva podoba nebéſhkiga shivlenja.“ (˛Sv. Bernard.) Ljubi Jesuſ, shenin njegove zhiſte duſhe v' njem shiví; Marjia deviza je mati njegova, ki sa-nj proſi ino ſkerbí; angeli ſo zhiſtiga mladenzha sveſti tovarſhi, ki njega ſpremljajo po vſih njegovih potah; vſi boshji ſvetniki ſo njegovi prijateli, ki ſe nad njim veſelijo. Ni ſe bati zhiſtimu mladenzhu hudobe, ki lasi po nozhi okolj; ne ſovrashne roke po dnevi, ki nja salesuje: Goſpód je njegov paſtír, in zhe bi ravno moral jiti ſkos mrazhno dolíno ſmerti, ſe lehko veſelí, sakaj prelepa krona vezhniga shivlenja v' ſvetim raji she zhaka, njemu pripravljena. „Kdor le ne sheni (in zhiſt oſtane), bo kakor angel boshji v' nebeſih; [2] ino

  1. I. Kor. 6, 19.
  2. Sv. Ambrosh.