Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/239

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

nevérnih ſtariſhev rojen. Ozhe ino mati ſta mu v' zérkvo branila, pa moder mladénzh je poſiloma hodil kerſhanſke nauke poſluſhat, ino je ſkerbno po tiſtih shivel. — Veſelo je, kedar ſtarejſhi ſvoje otroke h' kerſhanſkim naukam vôdijo; ſhe vezhi je veſelje, ako mladénzhi ſami od ſebe radi v' zerkev hodijo. Bogabojezhi mladenzhi pokashejo she v' ſvoji mladoſti, de bojo kdaj modri ino poſhteni moshje, kokor ſv. Martin.

˛Starejſhi ſo ga v' shold dali, in moral je na Franzoſko h' konjikam jiti; alj tudi med vojſhakami je po kerſhanſko shivel, sveſto ſlushbo opravljal, ni klel ne klafal, ampak rad molil, je bil ſerzhen, pa tudi vſmilen. Kedar je neki posimlki dan na pol gòliga berazha (ſhterza) sa potam simo ogrébati videl, pa mu ni imel kaj vbogajime dati, s' mezham ſvoj plajſh raspara, eno plat vbógimu sa ogrinalo da, s' drugim pa ſam ſebe ogerne. Na to ſe mu pervo nozh Kriſtuſ v' prizho angelov ſvojih prikashe s' ravno tiſtim pol plajſkam oblezhen, rekozh: „˛S' tím oblazhilam je mene Martin oblekel.“ — Naj bi bili mladenzhi vezh vſmíleni, ino nameſto ſebi lepoto omiſhlovati, rajſhi vbogim pomagali; imeli bi tudi Jesuſa ſvojiga povrazhnika.

Bog je mládiga vojſhaka sa duſhniga bojvavza