Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/222

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

31. ˛Sv. Klemen.
Dober ſin bogabojezhe matere.

Kakor ſtariſhi ſvoje otroke is mládiga vuzhijo, tako odraſheni otrozi vezhidel shivijo, pravízhno alj krivizhno. Nar bolj ſe pa materne beſede mladiga ſerza primejo, ki je ſhe mehko kakor vóſk, in sa vſe dobro pripravno. ˛Srezhen ſin, ki ima toljko ſkerbno mater, kakor njo je ſv. Klemen imel.

V' tiſtih shaloſtnih zhaſih, ko ſo nevérni malikvavzi kriſtjane nevſmíleno morili, je imenitna vdova shivela, Shoſija po imeni. Imela je ediniga ſinka, Klemena, katerga je od mladih dni vuzhila, kako naj ſerzhen bojvavez Kriſtuſov bo; sakaj tiſti zhaſ ſi je bil vſak kriſtjan ſveſt, de bo sa pravo véro martran ino vmorjen. Kako ſrezhni ſmo sdaj mi kriſtjani, katerih sa ſvete vére del nihzher ne tepe in ne morí! Pa ravno sa to, ker nam predobro je, ſe naſ veliko smôti in pogubi, ako ſe od mladih nog ne vádimo, sa isvelizhanje duſhe vojſkovati ſe.

˛Skerbna mati Shoſija je ſvojiga Klemena neprenéhama opominjala ſe vojſkovati, ino terpeti sa Bogá. Nobéniga nauka ni ſliſhal toljkokrat, kakor te beſede; ni ſmelo per hiſhi ſe sgoditi ne govoriti kaj, kar bi mladenzhizha bilo v' druge miſli obernilo. Kakor hitro ſe je brati navuzhil, mu je mati shivlenje ſvetih muzhenzov (marternikov) podala, naj bere, koljko ſo sveſti prijateli boshji ſerzhno terpeli sa Jesuſa; ino