najde, ino rasvajeni pozhutki naſ povſodi v' hudo vlézhejo; potreba jih je s' poſtam, molitvijó ino ſvetim premiſhlovanjam ſtrahovati, kakor je ſv. Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile, je premiſhloval ſhtiri poſledne rezhí, poſebno ſtraſhno ſodbo boshjo, kakor ſam govorí: „Naj jém alj pijem, alj kaj drugiga poſlujem, vedno ſe mi sdi ſliſhati grosoviten glaſ: „Vſtanite mertvi, ſtopite k' ſodbi!“ Pred podoboj krishaniga Jesuſa je veliko jokal, pridno delal, ſe teshkih rezhi vuzhil, ſvete bukve bral ino piſal. Tako je premagal ſovrashnike ſvoje duſhe.
Na ſtare dni ſe je v' Betlehem [1] saſelil sravno hlevza (ſhtalize), kjer je bil Jesuſ rojen. ˛Sveta Pavla je dva kloſhtra posidala, eniga moshkim, drujiga shenſkim. ˛Sv. Jeronim je med njimi shivel, kakor ozhe med ſvojimi ſini ino hzhérami, ter jih je kerſhanſke modroſti lepo vuzhíl. Dober Bog mu je do ſmerti mnogoterih nadlog poſhiljal, pa vſe je voljno prebil ſvojo duſho svelizhat.
„Goſpód! je vezhbart isdihoval, kako dolgo ſhe boſh ſvojiga ſlushavnika na semlji terpeti puſtil? Alj naj
- ↑ Betlehem, meſtize dve uri hoda pod Jerusalemam na kamnitim hribi, v' prav prijetni okoljzi. Sdaj je le mala vaſ, ino svunaj veſi imenitna zérkva na tiſtim kraji, kjér je Isvelizhar rojen bil.
