Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/196

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

volja. Kar Bog hozhe, naj ſe sgodí!“ Gnali ſo ga v' ſilo terde kraje, kjér ſi je veliko hudiga vshìl; alj tudi tam je veliko dobriga ſtoril sa boshjo zheſt ino svelizhanje blishniga. — Bres vſiga vſmilenja ſvetiga mosha is perviga kraja ſhe v' hujſhi kraj shenó. Po poti od prevelike vrozhine ino od húdiga vremena nevarno sboli; nobene poſtreshbe, ſhe pridne ſtrehe mu ne dajo. Pridejo gredózh do neke zérkve ſvetiga marternika Basiliſka, kjér prenozhíjo. Po nozhi ſe mu ſv. Basiliſko prikashe, ino ga potolashi rekózh: „Bodi veſél, Janes, brate moj, jutri bova v' enim kraji ſkupaj!“ Drugo jutro proſi vojſhake, naj bi na tim meſti do enajſtih poterpeli; alj moral je s' njimi napréj. Kedar pa sazhne vmirati, ſe s' njim poverniti morjo. Ker nasaj pride, ſe belo preoblezhe, prejme preſveto reſhnje Telo, poſledno popotnizo (braſhnjo), isrezhe ſvoje navadne beſede: „Bodi Bog hvalen v' vſih rezhéh!“ ſe pokrisha, in ſvojo duſho ſtvarniku isrozhi. —

Ne boj ſe, o mladenzh, govoriti reſnizo, terditi pravizo, kedar je tvoja dolshnóſt, naj te ravno sa to hudobneshi pregánjajo. Rasveſeli ſe Jesuſove obljube, ki govorí: „Blagor savolj pravize preganjanim, ker njih je nebeſhko kraljeſtvo.“ — Mat. 5, 10.

„Le greha naj bo tebe ſtrah; vſe drugo je le dim in prah.“ ˛Sv. Krisoſtom.