Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/175

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

rad moli, v' ſveti ſamoti terplenje Kriſtuſovo premiſhluje, bolnikam ſtreshe, ino rad potrebnim pomaga. To poboshno shivlenje lakomniga ozheta mozhno jesí. Ojſtro ga ſvari, tepe ino v' poprejſhne navade ſili, ter mu pravi, de je abotnik in sapravlivez. Kedar ſe pa mladenzh poſvetno shiveti poſiliti ne da, ga ozke popade ino pred ſhkofa pelja, ter mu rezhe: „Tukej v' prizho naſhiga ſhkofa ſe odpovéj vſimu mojimu premoshenju!“ Rad je moder, mladenzh sa Jesuſa del to ſtoril, ker ga poſvetno blago ni veſelilo. Tudi ſvoje oblazhilo iſlezhe, in ſkopimu ozhetu poda, rekozh: „Doſehmalo ſim vaſ ozheta imenoval, poſehmal bom pa loshej Bogu rekel: „Ozhe naſh, kateri ſi v' nebeſih. Per njem imam sdaj ſvoj del juſkati v' njega poſtavim vſe ſvoje savupanje.“ ˛Shkofa je to govorjenje toljko rasveſelilo, de ſo ga s' ſvojim laſtnim plajſham ogernili. — Dolshni ſo ljubiti otrozi ſvoje ſtariſhe, pa ſhe vezh ſvojga Boga; „Kdor ozheta alj mater vezh ljubi kakor mene, govori Jesuſ, ni mene vreden.

˛Sv. Franziſhko je sazhil tudi ljudi opominjati, naj ſe poboljſhajo ino pokoro ſtorijo. Mozhne ſo bile njegove beſede, pa ſhe mozhnejſhi njegovo ſveto shivlenje. Veliko ljudi ſe je poboljſhalo in ſpokorilo. ˛Spokorjenim greſhnikam v' vezhi savupanje ino tolásh je isproſil od Jesuſa popolnoma odpuſtike, ki ſo jih rimſki papesh osnanili, in ſe ſhe sdaj vſako leto enkrat delijo, po imeni