17. ˛Sv. Franziſhko ˛Serafinſki.
Mlad prijatel vbógih.
Mlad prijatel vbógih.
Veliko ſtariſhev je, ki imajo vezh ſkerbi sa premoshenje, kakor sa poſhteno isrejenje ſvojih otrók. Takiga ozhéta je tudi ſv. Franziſhko imel, premóshniga kupzhovavza (barantavza alj tergovza) ſin, v' malim meſti Aſiſi na Laſhkim. V' ſholo ſo ga ſtarſhi poſhiljali, de bi ſe vſiga dobro navuzhil, kar je potreba sa kupzhijo vediti, sa bogabojezhe shivlenje ſvojiga ſina jih je pa malo ſkerbelo. Mladénzh je ravno sa to tudi slo mlazhno ino poſvetno shivel, ni rad molil, in ſe je tudi le ſlabo vuzhil; sakaj kdor ſe hozhe dobro vuzhiti, mora pridno moliti; bres Boga ne samoremo nizh.
Franziſhko, zhe ravno mlad, nevarno sbolí, in sazhne premiſhlovati, kako minejozhe je vſe, in de ſe tudi mladénzh ſmerti vbraniti ne more. ˛Sveti ſtrah ga objide, ino on terdno ſklene, zhe mu ſhe Bog osdraviti da, njemu bolj sveſto ſlushiti. — Ne prevsetúj s' ſvojim sdravjam, ſantizh mlad, ne trati ga s' rasvujsdanim shivlenjam. Doneſ ſi sdrav ko riba v' vodi, ino ſe boletnim ljudém ſmejiſh, lehko de jutri na ſmertni paſtelji, alj na mertvaſhkim vojdri leshiſh. Zhe pa sbolíſh, ne posabi ſvoje duſhe, ſpravi ſe s' Bogam, ſtori terdno obljubo, ako ſpet osdraviſh, lepſhi Bogu ſlushiti po isgledi ſvetiga Franziſhka.
Kedar sopet osdravi, veſ ſlushavnik boshji,
