Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/155

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

10. ˛Sv. Boſhtjan.

˛Stariſhi ſv. Boſhtjana (˛Sebaſtijana) ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. [1] Lepo ſo ga isredili po ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe greha. Boſhtjan je vidil ſvojiga ozheta ino ſvojo mater lepo Bogu ſlushiti, ino je ravno tako ſtoril. Paſil je majhino zhedizo ſvojih ſtariſhov, in ko je shivinza pohlevno dersala, je on na paſhi pokleknil, ino molil. — Nedolshne otroke Bog nar raji vſliſhi, ter jih reſhi vſake neſrezhe, kakor ſvetiga Boſhtjana.

Kekar je she sali ſantizh odraſtil, pride nevarna kushna bolésen in ſe ga prime. De bi drugi bolesni od njega ne dobili, ga v' neko bajtizo (utizo) na ſamim savlezhejo, in mati mu

  1. ˛Shpanſko kraljeſtvo (˛Shpanija) je od naſ dalezh pod jugam, ino ſe po ſeverji Franzoſkiga, proti vezheri Portugalſkiga kraljeſtva dershi; od vſih drugih ſtrani je pa morje. Deshela ima viſoke gore, velike reke, ino je ſploh rodovita. ˛Spomlad (vigred) ſe she po ſvetim Boſhtjani sazhne; po leti je ſtraſhna vrozhina, po enih krajih ſhe prav ſnega ne posnajo. ˛Shpanjolzi ſo zherſtvi, ſhtimani ludjé, vſi katolſhke vére. Velika bogatija, ki ſo jo ſvoje dni is noviga ſveta vlekli, je deshelo obóshala, ino ljudſtvo vezhdel neſrezhno ſtorila.