Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/146

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Stran je bila lektorirana

ístirati? ne vém, sakaj bi ſe tega bal? Zel ſvét je meni ptuja deshela, le nebeſa imam sa ſvoj dom. Ka me hozhete v' jezho vrezhi? Tud' v' vôsi bom bolj veſél; kakor zeſarſki ſvetvavzi polek ſvojga goſpoda. Kar muke (martre) sadene, kako bi me terpinzhili? Moje telo je toljko ſlabotno, de jih ne bo preterpelo. Pervi mahlej bo tudi poſledni, ki mi ga valha mogozhnoſt dati samore. Kar pa savolj ſmerti: bo ona meni dobrotniza vſmilena, ki me pred boshje oblizhje popelja; ravno to v' ſvojim shivlenjí nar bolj shelím.“ Tako je ſv. mosh hudobnim krivoverzam povedal, ino niſo ſe predersnili njemu shaliga ſtoriti.

˛Sv. Basili je mladenzham veliko naukov sapiſal, ino je bil, kakor ſv. Gregor, njegov tovarſh, ljube mladine sveſt prijatel ino vuzhitel. „˛Sveto piſmo, pravi on, in poglavitni nauki vezhniga shivlenja ſo kriſtjanu nar potrebniſhi podvuzhenje. Pa tudi druge vednoſti ſo dobre in tak rekózh zhedno pérje, ki shlahno ſadje lepſha in varje. — Mladenzhi, govori dalej, kar is tiga ſveta v' uni ſvet ne poneſete, tako blago ni vredno de ſe hvali, ino ſrezha imenuje, ki nam le kratko haſne. — Imenitna radovina, mozh ino lepota, zhaſt in obláſt, vſe te rezhi niſo toljko vredne, de bi jih