gerdih rezhí drugi ſantje od njih navuzhijo. — Vi ozhetje, ki ſine v' viſhi ſhole dajate, ſkerbno posvedujte, kako ſe v' tim alj v' unim meſti godí, ino v' nevarne kraje ne dajajte njih; pa túdi pobarajte vezhkrat vuzhenike, kako ſe sadershijo. Boljſhi je plushiti, boljſhi pukſho noſiti, kakor ſe v' ſholah smotiti, in pogubiti. – Vi mladenzhi pa, ki v' ptuje meſta greſte, poſhtenih tovarſhov ſe dershite, kakor ſta ſi ſv. Basili ino ſv. Gregor dobra bila.
Kedar ſe poſhtena mladenzha isvuzhita, terdno ſkleneta ne jiſkati poſvetne zhaſti in dobrote, ampak vſe k' boshji zhaſti oberniti. ˛Sv. Basili poboshne moshe objiſkuje, ſe od njih navuzhit shiveti. Videti, kako neki tresno shivijo, drugi ſe ojſtro poſtijo, ſpet drugi sveſto molijo in pridno delajo, ſe sazhudi, ino ſklene jih na tenko poſnemati. Tako je israſtil toljko imeniten ino ſvet mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili, ino posnej velikiga ſhkoſa isvolili. ˛Sv. paſtír je tudi ſvoje ovzhíze ſveto paſil, ino ſkerbno varval, de mu jih krivoverzi smotili niſo. To jim je ſilo merselo. Krivoverni zeſar poſhle ſvojga naméſtniga poglavarja nad Basilja, naj bi ga v' krivo véro pripravil. Alj ſv. ſhkof mu na ravnoſt odgovorí: „Zeſarju dopaſti ne bom pogubljal ſvoje veſti. Vſe, kar mi shugaſh (protíſh) mene ne vſtraſhi. Kdor ne gleſhta vézh, kakor bukuv nekoljko, pa lôsniga ponoſheniga oblazhila, kar ga na shivoti ima, ſe sa ſvoje blage ne bojí. Me hozhete is domazhije
