Rim 13, 13, 14. Te beſede ſo ga rasſvetlile. ˛Sklene v' zhiſtoſti shiveti ino veſ Bogu ſlushiti.
Sapuſtí ſvojo poſvetno ſlushbo, ino ſe lepo k' ſvetimu kerſtu pripravlja. Ko je kerſhen bil, ni bilo nepokoja ne shaloſti v' njegovim ſerzi vezh, in od veſelja bi ſe bil jokal. — Poverne ſe v' ſvoje domazhe kraje , ino v' nekoljkih letah ga ſhkofa poſtavijo. Kar je v' mladoſti pohujſhal, je sdaj s' ſvojimi nauki ino s' ſvetim shivlenjam poboljſhal, veliko ſvetih bukuv ſpiſal, greſhnikov preobernil, ino kerſhanſkih duſh v' nebeſhko kraljeſtvo pripeljal. ˛She sdaj ſe po vſih zérkvah ſliſhi ſvetiga vuzhenika ſlavno ime.
V' ſvoji veliki ſtaroſti je ſhe milo toshoval, rekózh: „Kako posno ſim sazhél tebe ljubiti, o Goſpod! Kamorkolj ſe zhlovek oberne, ne najde drusiga, kakor doſti nepokoja ino nadlóg; le ſamo ti ſi njemu mir, le v' tebi ſamim ſvoje svelizhenje najde.“ Na ſmertni poſteli je neprenehama ſedem pſalmov pokore molil, ter je djal: „Nobén kriſtjan, ſhe toljko bogabojézh, naj bres pokore ne vmerje!“ Veſelo je umerl, rekozh: „Vſmilenga Boga imamo.“
Neſrezhen mladenzh, ki ſe v' ſvojih mladih letah smôti, ſhe neſrezhnej, ki pokoro odlaga. „Versimo od ſebe dela teme, ino oblezimo oroshje ſvetlobe; opomina ſv. Paul. Kakor po dnevi poſhteno hodimo; ne v' poshreſhnoſti,
