nepokojno ſtorí. — Varuj ſe torej vſakiga greha; greh je tern hude veſti. Hujſhiga pa vender na ſveti ní, kakor nedolshno duſho v' greh sapeljati; pohujſhanje zhiſte duſhe je nar ſtraſhneji morija. ˛Sa to Jesuſ pravi: „Gorjé zhloveku, po kterim pohujſhanje pride. Bolje bi mu bilo, de bi ſe mu obeſil mlinſki kamen na vrat, in bi ſe potopil v' globozhino morja.“ [1] Koljkor sapeljanih duſh kdor na ſvoji veſti imá, toljko peklenſkih kazh ſi na ſvojo ſerze obeſi, ki ga bojo vekomaj píkale. Le kdor zhiſto véſt imá, lehko mirno shiví ino ſrezhno vmerje.
Hozheſh dobro véſt imeti, ſi moraſh dobriga ſpovednika pojíſkati, ino ſe njih tako sveſto dershati, kakor ljubesnivo déte ſvojiga ljubiga ozheta. ˛Spovedník ſo tvoj duhovſki ozhe, ino ti ſi njihov otrok. Sa to ſv. Duh govorí: „Moj ſin! poſluſhaj podvuzhenje ſvojiga ozheta, de bo djana krona na tvojo glavo.“ [2] Mladénzh bres praviga ſpovednika in pa popotnik bres snaniga visharja po nevarnim poti ſrezhno ne bota hodila.
Dokler moreſh le k' enim ſe hodi ſpovedat, bolj ko tebe posnajo, loshej tebe po poti pravize peljajo. Sdravnike ino ſpovednike pogoſto ſpreménjati nikolj pridno ní. — Kedar pa dobriga ſpovednika imaſh, le vſe jim povej, sa vſe potrebno jih popraſhaj, ino bres njihoviga ſveta kaj ne ſtori; tako ſi nikdar vgreſhil ne boſh. „˛Stesa pravizhniga je kakor
