Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/109

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

mérite, pravi Jesuſ, s' takoſhno ſe vam bo nasaj mérilo.“ [1]

Poſhtene ſhege ne sanizhuj, naj ſi bo ſtara alj nova, de je le dobra. Vſe novo ſe poſtara, pa tudi ſtaro ſpet ponoví; le kdor ſe pameti dershí, je moder. Sato ſv. Pavl opomina: „Vſe poſkuſite, kar je prav, dershite.“ [2]

7. ˛Sedma tvoja tovarſhiza bodi tebi dobra véſt, ki zhloveka k' dobrimu opomina, ino pred hudim ſvarí. — Ako tebi tvoja véſt pravi: nikar! sa nobeno zeno ne ſtori; ako pa rezhe: to je prav! ſtoriti nikolj ne samudi. Véſt je boshji glaſ; ſrezhen, kdor njo poſluſha. Njena hvala bo tebi ſtanovitno veſelje dajala, naj ſe ti dobro alj hudo godi. Dobra veſt zhloveka sasible, de ſladko ſpí, zhe ravno na terdi ſlami leshí: huda véſt krivizhnika tudi na pernizi drami. ˛Straſhne ſenje ga pláſhijo po nozhi, hude miſli ga ſtráſhijo po dné, grosoviten zherv ga grise, ki ſe vmoríti ne da; v' perſah mu peklenſki ogenj gorí, ki hujſhi pezhe, kakor sherezhe voglje.

Hozheſh dobro véſt imeti, moraſh is mládiga sa njo ſkerbeti, in ſe varvati vſake krivize, male kakor velike. — Krivizhno blago dobriga nikolj prineſlo ne bo; vſak krivizhen krajzar deſét pravizhnih poshrè, ino boljſhi je malo po pravizi, kakor po krivizi veliko. — Ravno tako nam pregreſhno veſelje naſhih shelj ne potolashi, ampak jih le rasdrashi, véſt pa

  1. Mat. 7, 2.
  2. II. Teſ. 5, 21.