ſovrashnik s' vſimi ſvojimi pomagavzi vſe persadél; sa to je tudi hudobniga kralja Herodesha podpihal, odreſheniku novorojenimu shivlenje vseti.
Modri moshjé is daljne, ptuje deshele mu povedo, de je Meſija v' njegovim kraljeſtvi rojen, ino on ſe preſtraſhi, kakor vſi hudodelzi, kader saſliſhijo, de ſe godijo imenitne boshje rezhí.
Uzheni piſmarje njemu raſodenejo, de je meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika shé v' sibeli vſmertiti. Svetim trem kraljam rezhe, novorojeno dete poiſkati, ino kedar ga najdejo, njemu povedati. Najdli ſo novorojeniga kralja, alj angel Goſpodov jih po drugim poti v' domazho deshelo odpelja. Serdit Herodeſh ga hozhe ſam poiſkati; iſkal ga je, pomoril nedolshnih otrok po zelim Betlehemſkim veliko ſhtevilo; alj boshjiga ˛Sina ni najſhel, ino ga ni vmoril.
Ozhe nebeſhki, ki nad ſvojimi ljublenzi zhuje, kedar vſe na semlji ſpi, on, ki gleda hudobnesha, kako v' zherni temi mezh sa pravizhniga bruſi, on poſhle ſvojiga angelja Joſhefu v' ſpanji, de ga isdrami, rekozh: „Hitro vſtani, vsemi mlado dete ino mater, beshi v' ſtransko deshelo Egipt, sakaj Herodeſh mu po shivlenji ſtreshe; in tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj ne porezhem.“ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti nevsmileno shgan, nozh ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolésn ſe ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza — vrozhinſka bolesn — od snotraj pekla; ſtraſhen glad, ki mu ga ni bio mogozhe vtolashiti, ga je premagal; drob je njemu gniti sazhél, in zhervi ſo shiviga jedli. Tak je hudobneſh na trupli obnemagal, na duſhi obupal ali ſzagal, in kakor hudobno shivél, tudi neſrezhno vmerl.
Hotel je ſvoje poſvetno kraljeſtvo po prelivanji nedolshne kervi ohraniti, ino je sgubil ravno po tém kraljeſtvo, zhaſno in vezhno.
Oj, kaj pomaga vſa zhloveſhka modróſt, ako ni po volji boshji ravnana! „Goſpod ſtori k' nizh ſvete nevernikov, ino savershe ſklepe poglavarjov. Goſpodov ſklep pak oſtane vekomaj, ino miſli njegoviga ſerza od roda do roda.“ (Pſ. 32, 10—11.)
