veſeli, ki ſo po bridkoſti ino terplenji ſvoje isvelizhanje doſegli! Koliko pogublenih sdaj v' vezhnim ognji ſvojo zhaſno ſrezho objokuje, ki ſe njim je v' vezhno neſrezho konzhala!
3. ˛Simeon prerokuje. Od kodi pa je on to blagomiloſt (guado) boshjiga rasodetja prijel? Sveſto je ſlushil Bogu ino boshje ſkrivnosti rad ſpremiſhloval, ſvojiga duha v' molitvi k' Bogu povsdigoval, sa to ma je tudi Bog Duha ſvojiga dal, po katerim je ſposnal, kar drugi niſo ſposnali, zhe le je ravno v' ſredi med njimi godilo.
Brumnim ſerzam ſe Bog rad rasodeva, de vidijo ino ſposnajo miloſti boshje. Le pregreha sakriva greſhniku, de nizh boshjiga ino svetiga ne vidi, de hodi smoten, kakor po temnim mraku, bres vſe pameti, bres pozhitka, ino bres vſiga praviga veſelja.
Iſhi, kerſhanſka duſha! V' vſih rezhéh Boga, imej ga pred ozhmi v' vſih ſvojih opravilih, po vſih ſvojih potih, povsdigni ſe vezhkrat k' Bogu: per njemu najdeſh tolashbo ino veſelje. En den v' ſlushbi boshji doperneſhen vezh veſelja daja, kakor ſo ga léta s' vſim poſvetnim veſelvanjam dati vſtan. „Naſhe ſerze je v' vezhnim nepokoji, pravi ſv. Avguſhtin, dokler ne pozhiva v' tebi, o Bog!"
4. Vesél je ˛Simeon ſvoje ozhi saperl, kér je bil zvest boshji ſluſhabnik. Tudi naſ na sadno uro nizh ne bo bolj veſelilo, kakor to, kar ſmo ſtorili savoljo Boga, nizh bolj terpinzhilo (bolelo), kakor zhe ſmo Boga sapuſtili, ino ſe v' poſvetno sapletli.
„Tak mi nikdo pomagati ne more? je rekel en bogatinz na ſmertni poſteli ſvojim otrokam. Oj neſpamet! toliko blaga ſim perpravil, ino sdaj ſi ne morem urize zhaſa perkupiti, de bi s' Bogam rajtingo ſtoril." — Oj de bi mi toliko ſkerbi, toliko zhaſa boshji ſlushbi obernili, kakor ga na poſvetno eatratimo: kako veſelo bi bilo to enkrat sa naſ!
5. Na Ani vidimo sveſto ſluſhabnizo boshjo, ki je nozh ino den premolila. Molite bres prenehanja, tudi ſv. Pavl naſ opominja. Pa molitev bres dobriga djanja ſhe zhloveka hrumniga ne ſtori. Nozh ino den moli, kdor ſe v' veſelji ino v' teshavah boshji volji vda, kakor nekdaj brumen kmet,
