Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/213

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

sazhél. Tam bo reven bolnik na vſelej osdravél, vboshez dovolj obogatél, kjer bo vſiga terplenja konez. „Ne bodo lazhni, ne shéjni, vrozhina in ſonze jih peklo ne bo." (Jes. 49, 10.) „Bog bo vſe ſolse od njih ozhi obriſal, ino ſmerti ne bo vezh, tudi no shalvanja, ne vpitja, ino bolezhine ne bo vezh, ker je pervo minulo." (˛Skrivn. rasod. 21, 4.) — Ino vſe to naſ zhaka sa kratko terplenje! „Oj koliko je vſmilenje boshje, pravi ſv. Avguſhtin, de nam zhaſa truda ni nategnil, ampak nam je obljubil sa kratko terplenje vezhno shivlenje. On ne rezhe: Trudi ſe deſet ſto tavshent let; ne pravi: Delaj jesar let; le kratko ſi persadevaj, ino priſhlo bo pozhivanje, ki ne bo konza imelo."

4. Teshaven je pot na ſtermo goro, kedar ſe na njo podamo; alj kedar na verh gore pridemo, oh! s' kakſhnim veſeljam ſe po ſhirokim osiramo, ogledujemo toliko novih krajov, toliko lepih rezhi, katerih v' dolini viditi mogozhe ni. — In kedar bomo tudi mi doſhli po ſtermim, ojſtrim poti na veſél hrib nebéſhkiga ˛Siona náſhiga isveliznanja, lehko bomo posabili vſe terplenje ſvojiga posemeljſkiga popotvanja, kér bomo glédali nove ſvete, nove ſonza in svesde; premiſhlovali neisrezheno veliko novih rezhi, katerih ſhe ètukaj na semlji ne vidimo, ſhè ne posnamo, sakaj: Sdaj glédamo le ſkos ſhpegel, kakor v' megli; takrat pa bomo gledali od oblizhja do oblizhja. Sdaj nekoliko ſposnamo; takrat pa bomo ſposnali, kakor smo bili ſposnani." (I. Kor. 13, 12.) Sa vſe teshave bomo ſhè le Ozheta hvalili, ki ſo naſ v' toliko veſelje pripeljále. „Terplenje ſedajniga zhaſa ni veliko proti prihodni zhaſti, katera ima nad nami rasodéta biti." (Rim. 8, 18.)

5. Nar hujſhi je tukaj v' dolini ſols prebivati med hudòbnimi, ſovráshnimi ljudmi, ki zhloveka bres vſmilenja kázhijo, njemu veſelje grenijo, ino terplenje mnoshijo. Kako lehko je satorej enimu mozhno rassháljanimu, kedar sopet med dobre prijatele pride: na vezhno s' njimi shivéti sheli. — Na tém ſveti ſe pa mormo drugi drugiga neprenehama lozhiti, v' shaloſti ſerze is ſerza tergati, ino od ſvojih ljubih ſlovo jemati. Tamkaj v' Ozhétovi hiſhi pa bodo vſi pravizhni na vezhno sdrusheni veſelo