Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/212

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

lehko posabi vſe teſhave ſvojiga pota. — Tako ſe je veſelil tudi Jesuſ, ino je ſvoje uzhenze ſe veſeliti s' ſebó vabil, rekózh: „Ako bi vi mene ljubili, veſelili bi ſe, de vaſ sapuſtim, in grem k' Ozhetu." (Jan. 16.) Oj kako veſelo ino ſladko bo tudi enkrat sa naſ, ki ſmo ravno tako le popotni otrozi na semlji, zhe bomo na ſmertni poſtelji s' Jesuſam isrezhi samogli: „Jes grem k' ſvojimu Ozhetu." Kdor ſe shé tukaj ſvojiga Ozhéta, ki je v' nebéſih, ne veſeli, in ne sheli, k' njemu priti, ni vreden biti otrok boshji, ker ljubesni Ozhétove v' njemu ni.

2. Priden kmet teshko orje ino kopá, ter ſvojo semljo sveſto obdeluje; zelo leto na prihodno shetvo zhaka, ino vſe teshave voljno preſtoji, veſ ſvoj trud rad posabi, ako ſe njemu le obilna shétev pokashe. — Glejte! tukaj je ſetev, tamkaj bo naſha vezhna shétev. „Kar bo zhlovek ſjal, bo tudi shel." (Gal. 6, 8.) — Kako veſelo je sa Jesuſa bilo is lepe oljſke gore ſhè enkrat po semlji ogledati ſe, katero je, ravno sapuſhal: viditi toliko boshjih naukov, katere je ljudem dajal; toliko dobrot, ki jih je ſvojimu ljudſtvu delil; glédati vſe ſolse, ki jih je shaloſtnim obriſal; viditi vſe sveſto dopolnjeno, kar je njemu Ozhe sapovedal. — Enako veſelo ſe bomo tudi mi osirali na toliko ſkuſhnjáv, zhe ſmo jih ſerzhno premagali; na toliko teshav, zhe ſmo jih ſrézhno konzhali. Vidili bomo vſe lepe zhednoſti, katere nam bodo vezhno zvetéle; vſe dobre dela, ki ſe nam bodo vezhno tam povrazhvale. Kolikor ſmo na semlji ſvojih greſhnih bratov in ſeſter poſvarili, neumnih poduzhili, shaloſtnih potolashili: toliko noviga veſelja bomo tamkaj savshivali, ako dokonza sveſti oſtanemo. „Oj ſrezhni ſo, ki v' Goſpodu vmerjó, sakaj njih dela gredó sa njimi." (˛Skrivn. rasod. 14, 13.)

3. Noben delavez ſe hladniga vezhera ne boji: le sheli ſi ga, in ſe zel den veſeli, de ſe bo svezher v' ſenzi ohladil ino pozhil. — Tako ſe tudi pravizhen kriſtjan ne boji mirniga vezhera ſvoje ſmerti, kedar njega Goſpodár nebéſ ino semlje is teshkiga dela poklizhe: révno, ſpehano truplo v' hladno materno krilo pozhivat, nevmerjózho duſho pa na veſél dom saſlusheniga plazhila vshivat, kjér bo delavnik na vſelej nehal, ino ſe vezhni prasnik