XXXIII. Veliko krishovo.
Vnebohod Jesuſa Kriſtuſa.
Od nebéſhkiga veſélja.
Vnebohod Jesuſa Kriſtuſa.
Od nebéſhkiga veſélja.
Jesuſ je bil v' nebéſa vset, in ſedi na deſnizi boshji. Mark. 16, 14—20.
Nar veſélſhi den je sa otroke, o katerim ſe k' ſvojim ljubim ſtarſham poveznejo; nar bolj prijéten zhaſ jo sa popotnike v' ptuji desheli, kedar ſe v' ljubo domazho deshelo k ſvojim snanzam ino prijatelam na pot podajo. — Veſél je bil tudi deneſhni ſveti den zhaſtitliviga vnebohoda sa vſmileniga Jesuſa, o katerim je revno semljo sapuſtil, ino ſe v' nebéſhko velizhaſtvo ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar nebéſa odpérl ino nam ſhel v' Ozhetovo hiſho prebivaliſha pripravljat, ſvoje apoſtelne pa po zelim ſveti poſlal, naſ vſe sa ſebó vabit — kakor ravno v' ſv. evangelji beremo.
I.
S' juterno sarjó ſvete velike nozhi je zheſtitlivo Jesuſ od ſmerti vſtal. Bilo je to njegovo vſtajanje sa njegove uzhenze nar vézhi veſelje, — nar mogozhniſhi snamenje odreſhenja zeliga ſveta, — nar ozhitniſhi poterdenje Jesuſovih naukov. Satorej jo po ſvojim vſtajanji ſhè Jesuſ ſhtrideſet dni na semlji oſtal, ſe je perkasval vſeſkosi na mnogoterih krajih ſvojim uzhenzam, ſe jim dal potipati, je s' njimi jedel, jih prav sa gotovo preprizhati, de je reſnizhno od ſmerti vſtal. — Alj njih ſerze, od ſtrahu ino shaloſti ſhè vſe pobito, je bilo terdo sa vervanje. De ſi ravno sheléli ino upali, ſi vender niſo dopovedati dali, de njih preljubi uzhenik sa reſ ſpet shivi. Bali
