hriba ſtol, roke povsdignil, ino je molil. Dokler Moseſ s' povsdignjenimi rokami moli, Israelzi premagújejo; ko mu pa roke vpadajo, ſo Amalekitarji mozhnejſhi. Sa to ſta Moseſu v' molitvi Aron ino Hur tako dolgo roke podpirala, de je Israelſko ljudſtvo ſvoje ſovráshnike ſrezhno premágalo. (II. Mos. 17.) — Tudi zelo naſhe shivlenje na ſvéti je védna vojſka. Hozhemo ſrezhno premágati, ſe mormo s' Josvetam ſerzhno vojſkovati, pa tudi s' Moseſam poboshno moliti.
Ravno ſe je krishov téden perblishal, priſhli ſo dnevi ozhitnih molitev. ˛Sveta mati katoljſhka zerkev naſ, ſvoje otroke, k' naſhimu ljubimu Ozhetu pelja, proſit vſakdanjiga kruha, molit sa duſhne ino teleſne potrebe. — Pred nami ſe neſe podoba krishaniga Jesuſa, ino nam kashe, de le po Jesuſu Kriſtuſu vſliſhani bomo. — Po dva ino dva gremo, kakor bratje ino ſeſtre po verſti; pojemo ino molimo litanije vſih ſvetnikov, de ſposnamo, kako imamo v' nebéſih ſhè druge brate ino ſeſtre, ki proſijo sa naſ. — Po selenim polji ſe podamo, de bi nam Ozhe nebeſhki vſe naſhe perpravila poshegnal, dokler ſo vſi naſhi perdélki le v' boshjih rokah. — Is té zérkve v' uno gremo, kakor popótniki, ki na semlji ſvoje oſtaje nimamo, ampak hodimo sa Jesuſam v' Ozhétovo hiſho. — O tako pojdimo, ljube duſhe! te tri prihodne dni na prav boshji pot kerſhanſkih prozeſij. Sdrushena molitev sbranih ſerz je mogozhna. Ako vezh ljudi po enim poljſkim poti hodi, enimu ſamimu lehko ſpodleti, pravi ſv. Gregor; ako ſi pa roke podajo, eden drugiga podpirajo, vſi ſrezhno ſvoj namenjen konez doſéshejo. — Vezh ko naſ bo eniga ſerza, vezh bo premogla naſha molitev. Kakor ſe povsdiguje milo pétje glaſnih svonov, naj tudi naſhiga vpitja glaſ k' nebéſam hiti. — Proſimo s' terdnim saúpanjam, ino bomo prijeli; iſhimo po poti prave molitve, ino bomo najdli; terkajmo na vrata miloſti boshje, in ſe nam bodo odperle. ˛Saj nam je Jesuſ obljubil: „Kar bote Ozheta v' mojim imeni proſili, vam bo dal." Amen.
