XXX. Tretja nedélja po veliki nozhi.
Od ſrezhniga popotvanja is zhaſnoſti v' vezhnoſt.
Od ſrezhniga popotvanja is zhaſnoſti v' vezhnoſt.
Jesuſ jemle odſvojih ſlovo. Janes 16, 16—22.
Vſe, kar na ſvéti shivi, le ſamo en zhaſek terpi: veſelje ſe v' shaloſt, ino shaloſt sopet v' veſelje ſprémenja. Téga nam je prizha denéſhni ſv. evangelj, v' katerim Jesuſ od ſvojih uzhenzov ſlovo jemle, kakor dober ozhe od ſvojih ljubesnivih otrók.
I.
V. 16. S-iti ſe ino ſpet lozhiti, je naſhe shivlenje na tem preminózhim ſveti. — ˛Stariſhi ſe komaj ſvojiga detéta prav rasveſelijo, shé ljubesniviga otroka k' pogrebu neſejo, ino njih mile ſolse njegoviga pokopa selen hribez pomákajo. — Otrozi ozheta ino mater she le prav ſposnajo, ino prav ſpoſhtovati sazhnó, kar jih pobêre nevſmilena ſmert: na njih pokopaliſha seleno travzo hvaleshnoſti ſolse takajo, vezhni pokoj pa njih duſham shelijo. — Komaj ſe prijatli ſposnajo, odpró eden drugimu ſvoje ſerze: hitro jih lozhi Vſigamogozhniga roka, té na levo, une na déſno rokó — hudobne savershe, ino vseme pravizhne v' ſveto nebó. — Duhovſki paſtirji prevsemejo v' ſvojo ſkerb verne ovzhize, jih uzhijo, jim delijo duhovſki kruh shivlenja vezhniga; alj v' kratkim jih sapuſtijo, vsemejo od njih ſlovo, kakor Jesuſ, ki je ſvojim apoſtelnam rekel: „She majhen zhaſ ſim tukaj s' vami, ino ſkorej vaſ bom sapuſtil, de mene ne bote med ſebó vidili, sakaj jes grem k' Ozhetu — bom terpel, vmerl, ino bom pokopan.“
V. 17 — 19. Zhlovek to nar raji ima, zhéſar ſe je navadil, ino kar nerad sapuſti, mu tudi teshko v' glavo gre, de bi sgubil. Ravno sa to ſo tudi Jesuſovi uzhenzi tako teshko ino neradi saſtopili,
