XXVIII. Perva nedelja po veliki nozhi,
béla nedelja imenovana.
Od mirne ino dobre veſti.
béla nedelja imenovana.
Od mirne ino dobre veſti.
Jesuſ pride ſkos saperte vrata k' uzhenzam. Jan. 20, 19—31.
Vojſko ima hudo s' dobrim, vojſko pekel s' nebeſami pelja; vojſkuje ſe v' zhloveſhkim ſerzi pregreha s' zhednoſtjo, ino vſakimu zhloveku veliko nepokoja napravlja. Nar hujſhi nepokoj pa le greſhnik v' ſvojim ſerzu obzhuti, sakaj: „Kedar koli zhlovek kaj napzhniga ali gréſhniga miſli, sheli ali ſtori, je prezej nepokojen v' ſvojim ſerzi. Sa to prevsetni ino lakomni nikoli mirú nimajo, vbogi v duhi pa ino ponishni imajo mirú dovólj (sadoſti), pravi brumen Tomash Kempensar. — Le to vojſko med hudim in dobrim ſrezhno ſkonzhati je zhlovek ſam po ſebi preſláb. Kriſtuſ, naſh isvelizhar, je priſhel hudobo premagat, nam je prineſel ljubi mir ino dodélil tudi pomózh, tajiſtiga doſezhi, kakor nam ljubesniva prigodba denaſhniga ſv. evangelja kashe.
I.
V. 19. Kakor sapuſhene ſirote, ki ſo ravno pred vzherajim ſvojiga preljubiga ozhéta pokopale, so Jesuſovi uzhenzi, vſi shaloſtni, na vezher tretjiga dne po njegovi ſmerti sa misó: ravno tam, kjer je kratko popréd ſhe on s' njimi ſedel, ino od njih ſlovo jemal. V' ſtrahih pred ſovrashnimi Judi ſo duri (dveri) sveſto saperli, ſi sveſti, de nobena ſovrashna duſha ne more do njih. Ravno ſe pogovárjajo, kar ſo zhres den od Jesuſa ſliſhali: ino poglej! per sapertih vratah Jesuſ med njimi ſtoji. —. Vſi oſtermijo ino le glédajo ga. Jesuſ pak, on tolashnik vſih shaloſtnih,
