kateri v' ſvoji nevédnoſti sanikarno na pogublenje zhakajo! Oj de bi vender enkrat saſliſhali Jesuſov glaſ. „Kaj ſtojite tukaj bres déla?“ in de bi ſhli sa ſvojo vbogo duſho delat v' vinograd ſv. kerſhanſke zérkve, kjér ſe jim boshji nauk raslaga, ino vezhno plazhilo ponuja.
III.
Kdo med nami, kriſtjani moji ! bo samogel prerajtati, koliko ur, dni, ino morebit' lét, je shé bres pravizhniga déla sapravil? Le petdeſet let komaj ſploh doshivimo: pol tajiſtih preſpimo, zheterti del v' mladoſti vezhkrat satratimo, ino ſhe zelih petnajſt lét nam ſkoraj ne oſtane, de bi jih prav na dobro obernili. Kako malo pa je to proti dolgi vezhnoſti, sa katero tukaj ſlushimo! Ne odlagajmo tedaj, temuzh o pervi uri ſvoje mladoſti ſe v' vinograd goſpodov podajmo, sakaj ſkos zelo shivlenje ſi je ſhe lehko obilno saſlushiti, kar ſe ſkos ene ure na ſtarost teſhko, ali zelo vezh ne more. „Iſhite goſpoda, naſ opominja prerok Jesaia, dokler naſ ſhe on vabi, ino ſe ſhe najti dá; enkrat bi ga iſkali, pa bi njega ne najdli.“ (Jes.55, 5.) Ako ſmo pa shé veliko ur, dní ino lét v' ſvojim shivlenji dobriga ſtoriti samudili: od sdaj sa naprej nobene minute ne odlagajmo vezh, iti na delo poboljſhanja v' vinograd goſpodov, ino kar bode prav, nam bo on dal. Teshko nam ſzer pogoſto hodi, butaro ſvojiga ſtana noſiti, ino vrozhino shivlenja terpeti; alj ſaj je pa tudi plazhilo lepo ino obilno, ki naſ na vezher naſhiga shivlenja zhaka, ino to naſ naj veſelo na delo perganja. „Nobeno délo, veli ſv. Hironim, ſe ne ſmé terdo doſdévati, noben zhaſ predolg, s' katerim ſe vezhno velizhaſtvo perpravlja.“ Vbogajmo radi Goſpodarja nebéſ ino semlje, ki naſ vabi na délo v' ſvoj vinograd, ino naſ na pridnoſt opominja, rekozh: „Delajte, (vſaki po ſvojim ſtanu, ſkerbite sa isvelizhanje,) dokler je den, sakaj pride nozh , kjér nobeden ne bo delati mogel.“ (Jan. 9, 4.) Amen.
