Na ſedmim mejli ſo ſpet edinke, na oſmim deſetinke, na devetim ſtotinke, pa po miljonih, ki ſe jim vsgor sareſza naredi. — Sdaj sa meno ſhtevila piſhite ino isrekajte.
Na semli shivi bliso 1,000'000,000 ljudi; v' Evropi 150'000,000; v' Asji 500'000,000; v' Afriki 160'000,000; v' novim ſveti 300'000,000. — Sdaj ſo zele verſte ſhtevilk napiſali, ter ſo djali: „Kedar ſhtevilo, ki ima veliko ſhtevk, isrekujeſh, rasdeli jih od deſne na levo po tri, naredi sa pervoj trojkoj sareso vſpod alj piko sgoraj, po drugi trojki sareso sgoraj, po tem jih beri od leve na deſno in rezi per gorni saresi miljon, per ſpodni tavshent. Nule od deſne ſhtevile povsdignejo, od leve kaj ne veljajo, ino ſe ne sapijhejo.
Pokashejo jim tudi Rimſke ſhtevke, ktére ˛Slovenzi ſhe po ſtarim snajo.
Rimzi ſo imeli 7 piſmenk, ki ſo jim ſhtevila kasale. I = l, V = 5, X = 10, L = 50, C = 100, D alj Iɔ = 500, M alj CIɔ = 1000. — Ako ſe manji vezhi pred poſtavi, sa toljko vezh velja, p: VI = 6, VII — 7, XI — 11; — ako ſe sadej poſta vi, sa toljko manj vezha veljá; p: IV = 4, IX = 9, XL = 40, XC = 90, i.t.d. Tako ſe piſhe XI = 11, XII = 12, XIII = 13, XIV = 14, XIX = 19 i.t.d. Letoſhno leto ſe sapiſhe MDCCCXXXII = 1832.
H. Letopiſ.
Po vſakim piſanji, ktero kaj prizha, ſe s' konzanm leto, meſenz ino dan poſtavi, de ſe vé, kdaj je bilo. Leta kriſtjani ſhtejemo po rojſtvi Kriſtuſovim. De imamo meſzov 12 v' enim leti, she veſte; kako ſe pa imenujejo, vaſ malo vé. Hozhem vam vſih 12 na tablo sapiſati; tudi vi jih sa meno piſhite. — 1. Proſnez (Jänner), ki ſe s' novim letam sazhne. 2. ˛Svezhan (Februar), v' katerim ˛Svezhinza pade. 3. ˛Suſhez (März), v katerim hudi vetri divjajo in zeſte ſuſhijo. 4. Bresen (April), v' katerim she bresa tezhe; alj pa mali traven, kedar je she malo trave.
