enota (Sinheit); p: 1 perji, 1 roka, 1 zhlovek. — Kedar vezh enòt (enakih rezhi) dodenemo, ſhtevilo (Zahl) dobimo; p: 5 perſtov, 10 dni, 100 goldinarjev. — Le ſame enojne rezhi, eniga imena alj eniga pleha siſhtevamo ino v enim ſhtevili povemo; p: roka ima pavz, kasavez, ſredínz, perſtinz, mesinz: s' vſim 5 perſtov. Ne de bi rekel: zhlovek ima 1 glavo, 2 nogi, 2 roki: vjiga vkup 5 perſtov; to bi bila smeſhana ſhtrèna. Tako ſe ſhtejejo krajzarji, groſhi ino goldinarji poſebej. ˛Shtevke (zifre) po ſarnim posnate, tudi po dve in tri she isrezhete; jih veliko isrezhi alj brati vam bom doneſ pokasal.
- ˛Shtevilke veljajo ino ſe bêrejo:
- 1. Po snamji alj po ſvoji podobi, kakor ſo 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Nula alj nizhla ne ſhteje ſama, pa druge ſhtevila podpéra.
- 2. Po ſvojim perimki, ki ſe perpiſhe; p: 5 gl. = pet goldinarjev; 3 kr. = tri krajzarje; 7 Ct. = ſedem zentov; 9
. = devet funtov.
- 3. Po ſvojim meſti, na katérim ſtojijo, in od deſne roke na levo raſtejo. Na pervim meſti ſo edinke, ki ſhtejejo, kar pokashejo; p: 1 ena, 2 dve, 9 devet. — Na drugim meſti ſo deſetinke (deſetke), ki deſetkrat po toljko veljajo, kar pokashejo; p: 10 deſet, 20 dvajſet, 30 trideſet. — Na tretjim meſti ſo ſtotinke alj ſtotine, ki ſtokrat po toljko veljajo, kar pokashejo, p: 100 en ſto, 200 dve ſto, 300 tri ſto i. t. d.
Na ſhtertim meſti ſo sopet edinke, na petim deſetke, na ſheſtim ſtotinke, to de po tavshent (tiſuzh) toljko; p: 1000 en tavshent, 10000 deſet tavshent, 100000 en ſto tavshent alj jeserov. ˛Shtevilke, ki tavshente pomenijo, ſe vſpod od deſne saréshejo, alj ſe jim vsgor pika naredi; p: kar ſvet ſtoji, je she 6,000 lét; 1841 lét je, kar je bil Kriſtuſ rojen, kakor imate doma na hiſhnih vratah leta sapíſane.
