Stran je bila lektorirana
- pogoſto godi. To otrokam sa vſe shive dni ſhkodi.
- 3. Blishniga dobro ime ſe sa dobro voljo shaliti ne ſmé; p: de bi deklino perſilili ploh vlezbi, ki ſe ni omoshila.
- 4. ˛Svetih rezhí ne v ſmeh pripravljati, p: de bi ſe kak noroglávz predersnil na ſpoved jiti, alj pa kak godez is pezhi pridgval, alj de bi s' konduktam puſt pokopavali. Take vlazharije ſo soper drugo sapoved boshjo. ˛Svete rezhi ſo sa ſvete ljudi, ne sa norze.
- 5. Neſramnih rezhí v prizho ljudi pozhenjati je po vbijavſko. Takim ſe ne daj Bog ſmejati; le oberni ſe ino beshi. Oh, puſtnjaki dopernaſhajo, kar ſe siniti ne ſmé.
Pa tudi doſti krivih vér, babjih vrash ino ſhkodlivih ſheg je v' puſti. Tako baſajo:
- 1. Zhe ſe puſten dan mele, rado nad tiſto hiſho germí; zhe ſe prede, kazhe krog hiſhe lasijo. Ta je babja. Kjér v' shermih mélejo, reſ germi, pa le v' kozhi, kakor po Hrovaſhkim. Kazhe po simi okolj hiſhe ne lesejo, po leti she védle ne bojo, kdaj shenſke prédejo.
- 2. Naj kdo puſten dan peſt kurnikov na njivo saneſe, bo zelo polje rodovito. Pa le tiſtokrat, zhe vſe polje s' njim pognojiſh.
- 3. Kodar na puſten dan megla ſtoji, tiſto leto tozha pobije. Kaj pa megla vé, kodi jo veter potegne?
- 4. Zhe na pepelnizo shegnaniga pepela po repi potroſiſh, nje ne bojo goſanze jedle. Pepel ſe blagoſlovi sa ljudi, ne pa sa goſanze.
- 5. Kdo ſe na puſt do ſitiga ne najé, bo zelo leto gladoval, pravijo. Reſ je, zhe ne bo imel kaj jeſti.
