ſpodne doſeshejo. Vajenimu piſarju riſ ni potreba; potreba je pa:
- 1. De ſe viſhi piſmenke na ravno kakor po shnuri délajo.
- 2. De zhedno narasen piſmenke ino beſede ſtojé, de ſe ne dotikajo.
- 3. De ravno po verſti piſheſh, ne v' pekel ne v' nebeſa, kakor velijo.
Poltne ſhege ino krivovére.
Goſpod kaplan ſe v' ſholo perſmejé, rekozh, de ſo ſmeſhno pripoved te dni ſliſhali od nekiga Kurenta, ktériga bedaſti ljudje sa ſvetnika imajo, ino puſine dni zheſiijo, pa le s' norzami. Pravijo de ſi je na goſli godil, pa tako sakroshiti snal, de je pleſati moral kdor ga je saſliſhal. Tudi slodej, ki ga je motit priſhel, je sazhél tako po ternji ſkakati, de ſe je veſ rasplasil. To ſo gole kvante; pa reſniza, de je Kurent bil malik nekdajnih hajdov, ki ga ſhe sdaj v' pratike s' rogatni ſtavijo. Kurenta zheſhti potreba ni, pa tudi poſhteno rasveſeliti ſe, ni prepovedano, dokler ſam ſveti Pavi veli! „Veſelite ſe, sopet vam rezhem, rasveſelite ſe; to de vaſha poſhtenoſt naj bo snana vſem ljudem.“
Kako ſe ima to sgoditi, vam bom povedal:
- 1. Domazhi ljudje ſi bres greha kako veſelje napravijo — sa kratek zhaſ kak nedolshen ſmeli. Kakor ſe pa otrozi potepati ne ſmejo, tudi mladenzhi ino deklize ne v' veſ hoditi. Potepuhi ino potepenke pridni ne bojo.
- 2. ˛Sheme delati — v' maſhkorah po hiſhih hoditi prida ni; veliko gerdiga ino hudobniga ſe sgodí. ˛Se po drugim ſpoli oblazhiti je Bog prepovedal. Zbe pa kdo kako koſhuto naredi, miſlim, ne bo hudiga; ſarno otrozi ſe plaſhiti alj preſtraſhiti ne ſmejo, kakor ſe na Miklavshevo
