Stran je bila lektorirana
- she v' Navodi ſposnali, de veſte, koljko ino kako ſe per enim alj drugim v branji pohénja.
- 4. Vezh povedkov napravi govor, kedar s' kom marnjamo, alj mu piſhemo. V' piſmi ſe sa vſakim povedkam prenehlej (,) naredi, pol govora ſe s' podpizhjam (;) sasnaminje. Sa beſedoj, s' katero popraſhamo, vpraſhaj (?) poſtavimo. Beſede, s' katerimi saklizhemo, imajo snaminje klizaj (!). Je govor zel, kar komu saſtopno povemo, ga s' piko (.) konzhamo. Hozhemo beſede, ki jih je kdo drugi govoril, sasnamniti, naſtoplej alj dvé piki (:) pred nje poſtavimo. Je potreba beſede nekoljko pomiſliti, ſe pomiſlik (—) naredi. ˛Se beſeda med govor poſtavi, de nje ne posabimo, ſe vklene, p: (Eva) alj pa /: Adam :/. ˛Smo beſede, ki jih piſhemo, od koga drujga ſliſhali, de niſo naſhe, jih s' uſheſzi (,,) sasnamnjamo. Je verſta prekratka zelo beſedo ſpiſati, ſe beſeda na konzi rasdeli, kar snaminje — alj = pokashe. Rasdelijo ſe pa beſede po slogih. Vſe te snaminja poſkuſhajte delati, pa ſi tudi sapomnite, de jih bote piſáje ſtaviti snali.
- 5. Kjér sa beſedoj prenehlej (,) ſtoji, ſe mora proſtora sa n do druge beſede puſtiti; po drugih lozhnikih nekoljko vezh, po piki (.) pa sa m na dolgo. Tako ſe ſtavijo beſede saſtopno — s' jesikam sa ſliſhanje, s' peram sa videnje. Kdor jesik ino pero prav peljá, tak mosh kaj veljá.
e. ˛Shterta vaja v' ſhtevilſtvi.
De ſe nam ſhtevilke (numere) v glavi ne poſuſhijo, jih mormo sopet ponoviti — rezhejo goſpod uzhitel, ter jim na tablo piſhejo od 20 do 100; po tem 121, 199 do 200, ino do 1000, ki jih morjo ſholarji isrekati, ino sa njimi na ſvoje tablize piſati.
