Stran je bila lektorirana
Sapiſhejo jim piſmenſke like, ſtebre ino lozne na tablo, naj jih na popir delati poſkuſhajo. Tudi goſpod kaplan pridejo pomagat, ino mladenzham kashejo, kako ſe pero dershi, pa jim ſhe sa roko primejo, ter kako piſmenko potegnejo, ki ni prav nareta. Goſpod uzbitel dekletam pomorejo, in pravijo: „Kako lehka ſtvar je pero, pa ga vender tako teshavno vodite! Zhe pa Bog da, vam pojde piſanje o veliki nozhi bolj gladko ispod rok, ko preja predizam, ki dremlejo.“
Po piſanji goſpod kaplan sazhnejo, rekozh: „Kakor vidim, vaſ piſarija veſelſ, alj piſati lepo, gerdo ſe pa sadershati, bi ne bilo prav. Vſaka rezh ſe po ſvojim lizi posna, zhlovek pa po ſvojim sadershanji. Podvuzhiti vaſ tedaj moram, kako ſe poſhteno vêde.“
Sadershanje v' prizho Boga.
- 1. Nar imenitnej hiſha je ſveta vesha boshja; ſam Bog v' tiſti prebiva. ˛Sveta grosa naj te objide, kedar v' zerkev ſtopiſh. Poſhkropi ſe, prikloni Jesuſu v' preſvetim reſhnim Teleſi do tal, poklekni na ſvoj kraj ino ga ponishno posdravi.
- 2. Klobuki morjo pred zerkvenim pragam is glave, pa jih v' zerkvi na altar ne polagati alj pa ſvetnikam na glavo. Zhe ſe v' kakim ſtoli ne dajo obedi, jih je pod levo paſuho imeti.
- 3. Vſaki ſpol naj gre na ſvojo ſtran, ne moſhki med shenſke, vſako na ſvoj odkasan kraj. Per zerkvenih vratah oſtajati, alj ſe zlo sunaj zérkve priſlanjati ni poſhteno. Veliki, ozhitni greſhniki ſo ſvoje dni sunaj ſtali in ſhe ſtojijo. Le blato ſe pred pragam otrebi ino puſti.
- 4. Imaſh ſvoj ſtol, v njega poklekni; pride pa imenitneji od tebe, odmekni ſe mu. Tudi ſtarim ino boletnim ſe mora proſtor narediti, zhe ravno ti ſtojiſh. To sapové kerſhanſka ljubesen.
- 5. Kedar maſhnik po zerkvi grejo, vſi verni vſtanejo, ter ſe jim s' glavo priklonejo.
