VIII.
˛Shola poſteniga sadershanja.
˛Shola poſteniga sadershanja.
Blashe ino Neshiza ſta ſe pervo nedelo, ko ſta v' ſholo ſhla, s' pereſami oſkerbela. Mlakarjevi ſo goli redili, ino jima pereſ dajo sa zelo leto dovolj. Ko pervo nedelo po novim leti v' ſholo prideta, ſo goſpod uzhitel she pera pripravljali: „Poglejte, ſo rekli, pero, snotraj votlo, ſe mora pred vſim oſtergati. Po tem ſe varno s' pereſnikam {pereſnim noshekam) prereshe, nekoljko ojſtriza raskole, naj tinta po raskoli tezhe; poſlednizh ſe pa gladko priſeka ino popravi. Vſak dober piſar ſi ſam pero vreshe; tudi vi ſe morte nauzhiti.“
Nekteri ſo tudi purmanovih (kolovrazhovih) pereſ prineſli, pa jih goſpód niſo hotli vresati, ter ſo djali: „Purmanove pera ſo preterde; kdor s' njimi piſhe, preteshko roko dobi, ki ga od piſanja huj boli, kakor bi derva ſekal.“ Blashe ino Neshiza ſholarjam s' veſeljam pomoreta, kteri pereſ niſo imeli kupiti sa zhem. Po molitvi jih goſpod vuzhiti sazhno, kako ſe per piſanji ſedi. „Mora ſe mirno ſedeti, ſo rekli, ino nog ne krisham devati. Truplo ſe nekoljko k' misi alj k' ſtoli naklôni, pa perſ ne naſlanjati, ker po tem rade bolijo. Roke naj na misi do laketa ſlonijo. Perſti levize ſe na popir poloshijo, naj terdno leshi, k' levizi nagnen. S' tremi perjiami dejhize ſe pero prime ino rahlo dershi, tako, de ſe ſredinz pereſu podloshi, pavz od Jirani priloshi, kasavez pa verh poloshi. Pero ſe toljko po ſtrani dershi, de, kedar ſe od leve na deſno vsgor potegne, tenko liko kakor laſ naredi; naj ſe pa na vdol potegne, debel ſteber ſtori. Le po malim ſe v' tintnik pomozhi, de ſe ne saliva ino na popir piſarſke ſvinje ne napravljajo; sakaj take praſize ſe ne dajo prodati.“
