glavarji puntarije ob glavo djani. V zeſarſkih deshelah je nad 80,000 kmetov v' tém puntarſtvi ſmert ſtorilo; 10 let niſo vinogradi rodili, ino ſo poljane v puſhi oſtale. Vboſhtvo je bilo povſod, ter je prizhalo, kako shaloſten konez puntarija ima. „Oblaſtnik je nameſti Boga tebi k' dobrimu, govori ſv. Pavl. Ako boſh pa hudo delal, boj ſe; on ne noſi saſtonj mezha -- boshji hlapez je, maſhvavz h' ſtrahovanju tega, ki hudo ſtori.“
Sakaj pa je toljko dazij na ſveti? Sato, kér je toljko goſpoſke ino sholdnirjev sa pravizo ino ſtrah, katere ſvetli zeſar s' dazjo redijo. Kmetu ſlushijo, kmet jih mora tudi po ſvojim deli plazhevati, naj ſe mu ravno v' zhaſi teshko sdi. Kar podloshniki zeſarju plazhujejo, s' tem plazhujejo ſvetli zeſar ſvoje pomagavze, ki delajo tudi sa naſ. Kako neſpametno je, goſpoſko zhertiti, ki dazje pobera! ſaj jih ſama sa-ſe ne pobere. Kako hudobno je per dazji goljfati! Taka goljfija je nar hujſhi tatija; sa eniga goljuſa morta dva po nedolshnim vezh plazhati. Kaj ni vſmileni Jesuſ sa-ſe ino sa ˛Shimona Petra dazjo odrajtal?
˛Svoje dni ſo ſe ajdi v' nekim meſti ſvoji goſpoſki vſtavili. Moder mosh jim ſmeſhen baſen pové. „Nekdaj, je djal, ſo ſe udji zhloveſhkiga trupla shelodzu (trebuhu) soperpoſtavili. Noge ſo djale: kaj bomo mi tako teshko noſile — roke: sakaj bi mi tako teshko delale — uſta govorijo: po kaj bi mi sa tebe grisle! Tudi ozhi niſo hotle vezh gledati. Pa tudi jes sa vaſ kuhal ino vam krepoſti pripravljal ne bom — odgovori shelodez. Kaj ſe sgodi? Noge oſlabijo ino vezh preſtopati ne morejo; roke ſo tako nevezhne, de ſe ne smesijo; uſta ſe komaj odpirajo, pa kaj poshirati ni. Truplo obnemaga ino vmira. Tako ſe bo tudi vam bres goſpoſke godilo. Vi delate ſzer sa goſpoſko, pa tudi goſpoſka sa vaſ; vi dajate goſpoſki dazjo, goſpoſka vam daja pa mozh, pravizo ino pa mir. Eden bres drusiga ne samorete biti.“ Ta je reſnizhna; pa ſhe bolj reſnizhna je beſeda Jesuſova, ki veli: „Dajte zeſarju, kar je zeſarjoviga, ino Bogu, kar je boshjiga.“
