zirksobrigkeit), ki ima ſvoje rotmane (Richter), de po ſoſeſki sa pravizo zhujejo, ktérim naj potoshi, komur ſe kriviza godi.
2. Goſpoſka ima bukve zeſarſkih poſtav, (bürgerlich Geſeßbuch), po katerih ſodi, kdo ima prav; ima pa tudi bukve kasen, kaſhtig alj ſhtrafing (Straſgeſeßbuch), po katerih deshelne hudodelze ſhtrafuje.
Vzhaſi napravijo ljudjé med ſeboj terde pravde, ki ſe ne dajo ob kratkim ſkleniti. Sa take ſo uzheni pravdarji (Advokaten) alj doktorji pravize, ki njim pravde ſklépajo. Vſaka deshela ima ſvojo deshelno pravdo (Landrecht), ki ſklene, kar ſe nishej goſpoſki poravnati ne da. Taka deshelna pravda je v’ Gradzi, v’ Gorizi i. t. d. Kar deshelna pravda ne dokonzhá, ſe da na viſhi pravdo (Appellationsgericht), ki je sa naſhe kraje v’ Zelovzi. Kar viſhi pravda ne doshene, pride k' nar viſhi dvorni pravdi (oberſte Juſtizhofſtelle) na Dunaj; ona zhuje nad želim zeſarſtvam, naj ſe vſakimu praviza sgodi. — ˛Se v' pravde podati je nevarna, slo ſhkodliva rezh; lehko ſe sapravdje premoshenje, poſhtenje ino dobra véſt. Kdor mir ljubi, ne bo nikolj na sgubi.
3. Ker niſo vſi ljudjé po volji boshji, ino ſe ne dajo s' lepim vladati, je ſvetlimu zeſarju ino goſpoſki vojſke alj sholdnirſtva potreba, de pravizo terdi, ino miruljubue hudobnih ljudi, rasbojnikov ino vunajnih ſovrashnikov varje. Sholdnirſtvo ima ſvojo nar viſhi goſpoſko, zeſ. kralj, dvorni vojni sbor ({{gotica|k. k. Hoſkriegsrath); potem ima vſake deshele zeſ. kralj. vojna viſhi komanda (k. k. Militar-General-Kommando), per regimentih pa viſhi poglavarji (Obriſte), major, ſtotniki (Hauptleute) ino drugi oſizirji obláſt.
Koljko ſkerbi imajo ſvetli zeſar ino njihovi pomozhniki! Kako nehvaleshni ſo, ki ſe njim vſtavljajo! Puntar, ki ljudi nad goſpoſko ſhuje, ni prijatel boshji ne ſvoje deshele. ˛Svoje dni ſo hudobni ljudjé Dolenze nadrashili, de ſo dolgo let ſvojo ſtaro pravdo gnali. Zelo sdivjali ſo, goſpoſko klali, ino ſtane poshigali; poſlednizh ſo bili premagani, ojſtro kaſhtigani ino po-
