kakor pretekel petek v' Orehovzi, tolſta, ko laſhki orehi. Veter laſ pod nebo saneſe, ki ſe kaple deshja prime, primersne ino ſe v' tozhi najde, pa ne od zoperniz..
7. Po nekih krajih tozhi viſoke rante naſtavljajo, debelo s' ſlamo povite, ter pravijo, de hude oblake na-ſe potégnejo, ino ſhkodliv mras odvsemejo; nameſto tozhe le babje pſheno ſneshi. Ni ſhe doſti ſkuſhano to napravilo, pa manj bo vendar ſhkodvalo, kakor húdo uro kaditi, v' meglo ſtrelati alj svoniti.
8. Orehovzhani zerkovnika dolshijo, de je on tozhe kriv, ki ni meglam presvanjal; alj ſv. Duh pravi, de le molitev pravizhniga oblake predere. Sa to per naſ od velikiga Krishoviga do ſv. Mihela ob 9 svoni, ino vſe po polji moli ino ſe Bogu perporozha, naj naſ hude ure obvarje. Po drugih krajih tudi s' svonam k' molitvi opominjajo, kedar ſe hudo vreme blisha. To je ſvete vere bogabojezha ſhega; te ſe dershite!
9. Pravijo, de tozha hude letine ne naredi pa ſromák, kteriga sadene. Jes vam pa povém, de je tudi tozha boshji dar, ki vezh haſne, kakor ſhkodje. Tozha nesdráv ſopuh pokonzha, ſapo iszhiſti, ljudi ino shivino nevarnih bolesen obvarje, semljo rodovitnej ſtori, pa tudi ljudi napravi ſvojim poſhkodvanim ſoſedam pomagati. Boshja roka enkrat vseme, dvakrat toljko pa dá — Kaj bi torej rekel Oreholankam, ki ſo polne krila tozhe goſpod fajmoſhtru prineſle, ino pred njih isſule rekozh: Tukaj le jéjte! — Povedali ſo jim, kar poterpeshlivi Job ſvoji abotni sheni: „Vi govorite, kakor neumne babe. Ako ſmo dobro prijeli od roke boshje, hudiga tudi, sakaj bi ne vseli?“ — Kaj bi povedal nesaioblenim Oreholanam, ki ſo priſhli goſpod fajmoſhtra barat, kdo jim bo ſhkodo poplazhal? Oj ſlepota ljudi! Sa take je tozha gotova ſrezha, de jih modroſti svuzhi. — Bili ſo bogabojezh fajmoſhter, is kloſhtra na faro priſhli. Vſe je vérvalo, de ne bo tozhe, dokler ſo oni na fari. Veliko let tozhe ni bilo; fajmoſhter ſo pa proſili, naj bi pobila ino ljudi ſlabe vére ozhiſtila Bog jih je vſliſhal; vſe je potolkla. Pervo
